Bostonski moderni grinderji The Red Chord so po mnogih letih utrdili svoje število na štiri člane. A kljub temu Fed Through The Teeth Machine, četrti studijski plošček, zveni kot bi na delu bilo mnogo več ... hmmm, ne ljudi ... to bo bolje - norcev!
Plošča namreč zveni izredno polno in dinamično. Vse ima nekako bolj naraven zvok, kar pomeni, da je mnogo digitalnih bedarij ostalo v omari. Boben je tako prijetno zvočen, kot bi poslušal zadnje Mastodon ali AC/DC, le v maniri grindcora. Veliko spremenljivih ritmov, a znotraj urejene strukture, vsako skladbo popestri do maksimuma, brez da bi vse skupaj zvenelo – se opravičujem za analogijo naslovu – »prežvečeno«. GunFace MacKenzie je svoje riffe izpilil v vseh smereh – ko je riff, je riff. Ko je občasna solaža, tudi dobro zveni. Ko »štrudla« po kitari, to počne z okusom in z občutkom za pravo mero. Bas je postal očitna, a ne prevladujoča komponenta, čeprav se ob kitari drži enakopravno in občasno še bolj uničujoče. Vokalist Guy Kozowyk ve, kako dvigniti poslušalca v pravo grindersko ekstazo – le občasno igranje z »multivokalnimi« kruljenji (kot je to počel Nergal na albumu Demigod) na trenutke res prestopa svoje meje. Poudarek: na trenutke.
Album je mnogo bolj divji kot Prey For Eyes, a vseeno se vidi, da so z leti ugotovili, da se kaos kot tak da uporabiti mnogo bolj organizirano in smiselno. Ne pričakujte novega albuma Clients, a tudi ne ponovitve Prey For Eyes. Oba so namreč The Red Chord temeljito povlekli skozi stroj kot britev ostrih zob in izluščili najbolj učinkovite elemente. Fed Through The Teeth Machine je grindcore 21. stoletja v vsej svoji energični slavi – no bullshit, only grind! Prepričajte se na lastne oči 5. maja letos, ko pridejo v Ljubljano skupaj z Aborted in Rotten Sound. Deri!

Ivan