RECENZIJE
Jon Leon je posebne vrste patron. Po glasbeni plati je edini pravi Steve Harris nove generacije. Fantastičen basist in pisec glasbe, ki je s prvencem White Wizzard, Over The Top, ustvaril enega najboljših heavy metal albumov zadnjega desetletja in na izreden način transportiral NWOBHM feeling v četrto dekado po njegovem nastanku. Če bi si Jon 'Arryja vzel za zgled kot celostno osebnost, bi lahko White Wizzard postali »the next big thing«. A temu žal ne bo tako. Prevelika prisotnost »Malmsteenovega« sindroma to že v startu onemogoča. Sicer so to le predvidevanja, a kako bi si drugače razlagali nestabilno zasedbo, številne kadrovske zamenjave (še Yngwie in Jeff Waters sta prava vajenca v primerjavi z Jonom) in turnejske ekscese. Res škoda, kajti Flying Tigers je nova heavy metalska mojstrovina.
Odpre jo energična, direktna heavy himna Flight To The Death. Eksploziven, motörheadovsko navit ritem z izredno poudarjenim basom (ob Iron Maiden je težko najti heavy metal band, kjer štiristrunka igra tako pomembno vlogo), pojočimi kitarami (Jon je tudi izjemen kitarist; razen nekaj solaž je odigral vse kitare na albumu), preprostimi, izredno učinkovitimi vokalnimi linijami. Wyatt Anderson je (po mojem skromnem mnenju) najboljši v novi generaciji heavy metal vokalistov in z Jonom bi dejansko lahko predstavljala novo navezo Dickinson/Harris. A kaj ko Wyatt danes je v bandu, jutri ga ni … Zaenkrat vsaj albume odpoje, če drugače ne najdeta skupnega jezika. Gledano z glasbenega vidika je White Wizzard band, ki se razvija. Že v prvi polovici albuma, ki je čista heavy klasika (Night Stalker, Flying Tigers, West L.A. Nights, genialna balada Starchild), je čutiti določeno nadgradnjo albuma Over The Top v smislu večje raznovrstnosti in dviga kompleksnosti na račun nekoliko reducirane melodičnosti. Še korak dlje s spretno vključitvijo prog in celo heavy doom riffov ter pasaž je šel Jon v drugem, konceptualnem delu albuma Starman's Son, z zaključkom v naslovni sedemminutni epski poslastici.
Ko bi le Jon uspel premagati »svoje demone« in uspel skupaj držati homogeno ekipo z Wyattom na vokalu …