Whitesnake sodijo med tiste top bande, ki niso izdajali live albumov po tekočem traku. Pravzaprav so edinega pravega izdali pred skoraj tremi desetletji. Zato sem izdajo novega live albuma seveda že težko čakal. Če pa ima človek priložnost dobiti še avtogram »njegovega veličanstva« gospoda Coverdala in mu ob tem še stisniti roko, pa o nakupu seveda ne more biti nobenega dvoma več. David Coverdale in trenutno najbrž najbolj vroč »kitarero« na svetu Doug Aldrich sta namreč izid albuma v Nemčiji pospremila s promocijo v Münchenskem Saturnu.
Whitesnake niso še nikoli izdali slabega albuma in tako sem seveda tudi tokrat pričakoval le vse najboljše. In res, album že po nekaj taktih odpihne vse dvome. Uvodna Bad Boys je tako silovita, da poslušalca kar odnese. Zvok je izjemno heavy. Coverdalov vokal deluje od začetka nekoliko negotovo, vendar se hitro unese. Sledi uravnotežen prerez njihove kariere – le legendarni 1987 in presenetljivo Slide It In albuma sta zastopana z nekoliko več komadi. Zvok sčasoma zabrede v bolj bluesy vode, vendar ostanejo kitare tudi v starih komadih nenavadno ostre. Zlasti Slide It In zveni nekoliko nenavadno. Vrhunci albuma so brez dvoma že omenjena Bad Boys, Ain't No Love In The Heart Of The City in Here I Go Again z izjemnim sodelovanjem občinstva ter večna Burn, ki kot tornado podira vse pred sabo. Ravno spremljava občinstva na najboljši možen način potrjuje, da gre za izjemno spevno in v dušo segajočo glasbo.
Posebej je potrebno omeniti Douga Aldricha – saj veste, tistega Dio kitarista, ki se je edini približal nebrzdanosti Viviana Campbella. Zgodba se ponavlja tudi pri Whitesnake – Sykesove solaže odigra s tako silovitostjo, da človeka odnese. Heavy metal komadi zvenijo silovito in brezkompromisno, nato pa se maestro umiri in igra blues kot star mojster. Gre za izredno celovitega kitarista, kakršnih danes več ne »delajo«.
Ob koncu so kot predjed za nov album, ki ga Whitesnake načrtujejo za 2007, servirani štirje novi studijski komadi. Solidni, vendar v primerjavi z živim materialom izpadejo nekako odveč. Vsekakor pa od novega studijskega albuma pričakujemo kaj več kot le solidne komade.

Matija G.