Ko sem stopil na Metelkovo, je bilo povsod polno dogajanja, na vseh vogalih so bile skupine ljudi, ki so se pripravljale na obisk kakšnega koncerta ali se samo veselile zadnjega šolskega dne. Ali pa samo (še vedno) lepega vremena, saj je bil petek, temperature so bile visoke, temu primerno pa je bilo prijetno olajšanje z najljubšo ohlajeno (alkoholno) pijačo.
Mene je v slučajni družbi Nuše vleklo pred Gromko, kjer je bil napovedan koncert dveh dvojic, in sicer rockerjev Løben ter doomerjev Chains. Obe dvojici prihajata s Primorske, pri čemer sem že večkrat delil veselje z drugimi koncertnimi obiskovalci ob nastopu Chains, medtem ko sem lani oktobra razočarano sklonil glavo, ko sem slišal za odpoved nastopa Løben prav tako v družbi Chains in mariborskih Decatholicize. K sreči se tokrat zgodba ni ponovila, nihče od nastopajočih ni ostal doma zaradi korone, zato se je koncert lahko nemoteno zgodil.
Kot sem že bežno omenil, se je koncert zgodil pred Gromko. Prva sta nastopila Løben. Pri dvojcu, ki bi sicer moral nastopiti kot trojec, saj je manjkal baskitarist, če sem pravilno razumel, je dejansko one man projekt od Riharda Lobenweina, ki je posvečen proizvajanju dark folka z raznimi podzvrstmi rock glasbe 60. in 70. let. Ker sam sicer nisem dosti v družbi tovrstne glasbe, bi površno uspel potegniti vzporednice z Nickom Cavom in King Dudum, pri čemer so kreacije od Løben morda bolj minimalistične, ob petkovi predstavitvi v živo z uporabo bobnov, kitare in vokala pa je bila celotna glasba okleščena na dejanski minimum. Ta zreduciranost me na koncu ni motila, me je pa sprva skrbela, saj komadi, kot so Devil in Disguise, Ghosts ali Funeral of Our Love v digitalni obliki sploh ne zvenijo pusto. A Rihardu in njegovemu spremljevalcu na bobnih, ki je kljub splošni nizki hitrosti Løbnovih komadov vanje znal vnesti nekaj uporabe dvojnega pedala, je uspelo predstaviti bistvo komadov, zaradi česar je slabih 45 minut dolg nastop vsekakor uspel. Najbolj vesel sem bil seveda komadov, ki jih je trenutno možno slišati tudi na YouTubu, in sicer že omenjena Devil in Disguise ter Ghosts, medtem ko se mi je zdela tudi priredba hita Personal Jesus od Depeche Mode več kot uspela. Poleg tega sta Løben predstavila še nekaj novih komadov, s čimer sta bila napovedana EP in LP, ki naj bi kmalu ugledala luč sveta.
Po kratkem premoru, med katerim se je nabralo že kar nekaj več poslušalcev in naključnih mimoidočih, ki so se ustavili, na kratko prisluhnili koncertu, občudovali arhitekturo okoliških stavb in naredili tudi kakšen posnetek ali dva, je bil čas za Chains. Ta zasedba med ljubitelji doom metala že dolgo ne potrebuje več posebne predstavitve, saj je njun sing-along doom postal že precej prepoznaven. Pričakovano smo torej slišali največje hite z njunih zadnjih dveh albumov Sonic Sabbath in Musica Macabra, med te pa sta možakarja pomešala še dva nova komada. Zaradi že omenjenih omejenih tehničnih zmožnosti celotne opreme zasedba sicer ni zvenela, kakor smo to iz preteklosti od nje vajeni, zaradi česar verjamem, da bosta nova komada na plošči zvenela drugače kot v petek v živo, nekaj pa zagotovo ne bo drugače: medtem ko je bil prvi komad eden izmed najhitrejših od Chains nasploh, pravi punkrock dragulj, ki s svojo nalezljivostjo takoj pritegne k moshanju, je bil drugi povsem v slogu bandovega minulega ustvarjanja. V katero smer se bo nagnil prihajajoči album, bomo seveda še slišali, toda menim, da Chains kljub manjšemu eksperimentiranju ne bosta preveč spremenila svojega recepta. A nikoli ne reci nikoli. Kar koli že bosta možakarja ponudila, sem prepričan, da bo ponovno zelo všečno.
