Kaltenbach Open Air 2023, 3. dan

Letošnja bera koncertov in festivalov je res odlična. Pogled nazaj na letošnje koledarsko leto mi pokaže ali pove, da sem v povprečju lahko obiskal vsaj en koncert ali festival na teden, kar predstavlja za ljubitelja žive (metal) glasbe seveda pravi raj. V tem slogu sem doživljal tudi letošnji obisk avstrijskega festivala Kaltenbach Open Air, ki je na tretji in zadnji dan ponudil takšen program:

13.00–13.40 Sarcastic Terror
14.00–14.40 Uzziel
15.00–15.40 Armada
16.00–16.40 The Stone
17.00–17.40 Tortharry
18.00–18.50 Slaughter Messiah
19.10–20.00 Lik
20.20–21.20 Onslaught
21.40–22.40 Carach Angren
23.00–00.10 Benediction
00.30–01.10 Tulsadoom

Ker smo jutro začeli z novico, da so morali The Stone zaradi zastojev na meji odpovedati svoj nastop, smo sicer razočarani, a polni pričakovanj čakali na obvestilo organizatorja, kaj se zaradi tega spremeni. Spremenilo se ni dosti, le bandi pred in za njimi so dobili več časa za svoj nastop. V praksi je to pomenilo daljše sete za Sarcastic Terror, Uzziel, Armada in Tortharry. Zaradi napornega drugega dne festivala se nismo uspeli »sestaviti« pred 15. uro, tako da smo posledično izpustili prva dva banda.

Armada na Kaltenbach Open Air 2023
Zadnji dan festivala sem oziroma smo torej začeli z mehiško death metal zasedbo Armada. Kot smo kasneje ugotovili v zaodrju skupaj z bandom, so se naša pota nekoč že križala, a zaradi smole izpred skorajda desetih let sem bil tokrat pripravljen na popravni izpit. Tega je v mojih očeh in ušesih band opravil z zadovoljivo oceno, saj se nikakor nisem uspel otresti občutka, da v živo nekaj manjka. Četverica se je sicer izkazala kot izredno pristna skupina metalcev, tako na odru kot tudi pod in za njim, a nekako jim uglasitev sploh ni prijala, zaradi česar so zveneli nekoliko razglašeno. Komad Witch and Dark Wizzard na YouTubu zveni recimo povsem drugače, kot tisto, kar sem slišal v živo. Toda primanjkljaj pri zvoku je band popravil z dobro voljo, humorjem in srčnostjo, tako da jih kaltenbaška publika ni in ni hotela spustiti z odra, pa čeprav je band že trikrat napovedal »zadnji« komad. Upam, da me bo zasedba v podobno stanje uspela spraviti s svojim nastopom v Mariboru, ko bo otvorila letošnjo edicijo Brutal Janez Festa.

Tortharry na Kaltenbach Open Air 2023
Mehiškemu death metalu je sledil češki death metal. Čeprav isti žanr, je razlik med bandoma kar veliko. Čehi so na sceni že skoraj štiri desetletja, če pri tem upoštevam še imeni Imago in Executor. Medtem ko so Mehičani izdali letos svoj drugi album, so Čehi pred dvema letoma že svojega desetega. Pogled na številčnost publike pa je potrdil vse zgornje številke. Trojica je publiki, ki se je vedno bolj množično tako ali drugače prebujala, postregla s pravim starošolskim metalom, ki je naletel na odobravajoča ušesa. Kaj točno je publika odobravala, vam žal ne znam povedati, saj mi je bil band do nedavnega nepoznan, potrdim lahko le, da je garant za death metal zabavo.

Slaughter Messiah na Kaltenbach Open Air 2023
Končno nekaj črnega za mojo dušo. Čeprav tudi mrtvemu rad prisluhnem, je črni tisti, ki mi je najbližje. Toda belgijski Slaughter Messiah so vse kaj drugega kot samo črni. So poleg tega še death in thrash, a pod črto mislim, da se jih da še najbolje opisati kot speed black metal band. Vsaj na podlagi slišanega. Zasedba letos praznuje 15 let delovanja, v tem času pa se je ravno v letu 2020, tik pred zaprtjem javnega življenja, uspela prebiti do prvenca, ki mu je nadela naslov Cursed to the Pyre. Statistično gledano je zasedba temu posvetila največ časa, poleg tega se je dotaknila še starejših izdaj, kot je recimo debitantski EP Black Speed Terror in predstavila povsem nov komad. Če se ne motim, je ta nosil naslov Exorcised to None. Čeprav je bil kar celoten nastop dokaj všečen, sem osebni vrhunec doživel z zadnjim komadom, in sicer priredbo Die in Fire od Bathory. Glede na vse zgoraj opisano je menda razumljivo, zakaj je temu tako bilo.

Lik na Kaltenbach Open Air 2023
Švedski death metalci Lik so bili tisti dan prvi band, ki sem ga želel videti – če seveda odštejem odpadle The Stone. Na mojo žalost je band veliko ali preveč pozornosti namenil svojemu prvemu albuma Mass Funeral Evocation, ki ga poznam bolj slabo, in drugemu albumu Carnage, ki ga sploh ne poznam. Po drugi strani so se slušne koščice vrtele od veselja, ko je band igral komade z zadnjega ploščka, ki sliši na ime Misanthropic Breed. Tako po občutku bi rekel, da je band vsakemu albumu posvetil enako mero pozornosti, in ker so si ti med seboj zelo podobni, nekdo, ki banda sploh ne pozna, se načeloma tega sploh ni zavedal. Srednje hiter death metal z veliko mero nalezljivosti in ravno pravo mero melodičnosti in ščepcem heavymetalskega pridiha je navdušil publiko in organizatorja, tako da je band lahko njemu dodeljen čas podaljšal za 10 minut. Osebno sem bil ponovno zadovoljen z zaključkom, saj je band za konec zaigral komad Becoming z aktualnega celovečerca.

Onslaught na Kaltenbach Open Air 2023
Uf, razlika skorajda ne bi mogla biti večja. Pri Onslaught ne rabim ničesar prištevati in pridem na 41 let od ustanovitve. Vmesno 13-letno nedelovanje bom za dokazovanje svojega prav spregledal. A dobro, še vedno nisem prišel do omenjene razlike. Srednje hiter death metal iz Švedske se je umaknil jeznemu thrash metalu iz Anglije. Poln šus direkt na ... Mah, dajte si sami dopolniti stavek oziroma izbrati del telesa. Onslaught so poteptali vse pred in pod seboj. Kjer v ta namen thrash metal ni zadoščal, se je band poslužil hardcore punk korenin v obliki zaključnih komadov Onslaught (Power from Hell) in Thermonuclear Devastation of the Planet Earth. Če ne bi šlo za open air dogodek, bi dvorana zaradi številčnosti publike in proizvedene energije pokala po šivih. In če sem prav razumel, je to četverici na odru uspelo brez zadnjega preostalega ustanovnega člana, kajti Nige Rockett se ni počutil dobro, tako da je David Garnett prevzel še kitarske dolžnosti.

Carach Angren na Kaltenbach Open Air 2023
Če so Kanonenfieber en dan prej prinesli dež, so Carach Angren na zadnji dan festivala prinesli ogenj. Uporaba ognja na odru je bila v petek že skorajda stalnica pri večjih bandih v drugi polovici programa, ki sem jo v soboto že malo pogrešal. Od nizozemske zasedbe sem sicer v živo vajen minimalističnosti, konec koncev so na začetku nastopali kot trojica, sestavljena iz bobnarja, klaviaturista in pevca/kitarista. Tokratni nastop kot kvartet je torej konkretno zapolnil prostor na odru, četudi sta klaviaturist in kitarist statično zavzela svoj prostor na levi oziroma desni strani odra za celoten čas nastopa. Luknjo med njima je s stalnim gibanjem dopolnil pevec Seregor, ki brez kitare deluje osvobojen določenih okovov in s svojim performansom celotnemu nastopu dodaja več dinamičnosti. Hkrati je uspel zgraditi močnejšo vez z občinstvom, saj je z njim intenzivneje komuniciral. In kateri albumi so v živo prednjačili? Na prvem mestu je seveda bil aktualni plošček Franckensteina Strataemontanus, izbrane pesmi pa so v živo predvsem zaradi globljega zvoka bobnov zvenele bolj masivno, kar me je povsem nagovorilo. Malo manj me je nagovorilo clean petje klaviaturista, ki je zvenelo povsem drugače kot na ploščku. A k sreči teh trenutkov ni bilo dosti, da bi sploh postali moteči. Pikica na i odličnemu nastopu, v okviru katerega smo slišali žal samo eno pesem z mojega najljubšega albuma Where The Corpses Sink Forever, in sicer komad Bitte tötet mich, je bilo presenečenje v obliki komada Heretic Poltergeist Phenomena s prvenca Lammendam. S tem so tudi Carach Angren presegli njim namenjen čas nastopanja, kar pa mi je v tem primeru povsem ustrezalo.

Benediction na Kaltenbach Open Air 2023
In še zadnji preobrat v glasbenem slogu ali žanru. Na vrsti so bile legende angleškega, evropskega, svetovnega death metala: Benediction! Wow, kakšen nastop! Pa s tem ne mislim samo setliste, ki jo lahko preverite na portalu setlist.fm. V mislih imam komunikacijo Dava Ingrama s publiko. Joj, ta fin angleški način in njihov suh humor. Še ko ti pokaže ali izreče sredinca, ko štiri mladenke pozove k tekmovanju »miss wet t-shirt«, po vonju v zraku ugotavlja, da so tako ali tako vsi navzoči pijani ali vsem ženskam v publiki še zadnjič za eno noč »ponudi« basista, ki se bo kmalu poročil, zveni vse tako zelo prefinjeno in elegantno. Skratka, Dave je bil dosti bolj vedre volje kot lani v Laškem – vsaj jaz sem si ga zapomnil tako. A ker jim je lani letalska družba zapravila prtljago, mu tega tudi nisem zameril. Kako zelo drugače zna biti, pa je dokazal njihov nastop na Kaltenbachu, na katerega nas je band s svojo navzočnostjo pod odrom pripravljal tako rekoč cel popoldan, kajti vsi člani banda so si ogledali bolj ali manj vse nastopajoče skupine pred njimi in vsakemu ljubitelju, ki je prišel po selfija ali dva namenili iskren nasmešek in besede zahvale. Band in odnos kot se šika!
 
Za Benedcition so igrali še Tulsadoom, avstrijska black/thrash zasedba, ki smo jo gladko izpustili. Po skoraj desetih urah raznovrstnega metala smo si bili enotni, da smo na ta dan slišali in videli vse in še več, kot smo pričakovali, tako da je zmagala utrujenost v nogah, ki se je preko križa že preselila do lopatic, in v glavi, zaradi česar smo si želeli samo še toplega tuša in čiste postelje.