Kaoz / Cowboys From Hell

V četrtek Ljubljana, v petek Velenje in v soboto spet Ljubljana. Zaradi skorajšnjega pomanjkanja kondicije oziroma zaradi »črpanja« sveže energije za ponovno večerno-nočno romanje sem izkoristil nekaj zvez, da sem prišel do neuradne informacije o uradnem začetku dogodka. Na poti v Velenje sem se nato večkrat vprašal, kakšen bo obisk. Iz neznanega razloga (beri: naivnosti) sem menil, da bo ta skromen. Morda je takšnemu mišljenju botrovala bolj ali manj ničelna komunikacija organizatorja prek družabnih omrežij s potencialnimi obiskovalci. A k sreči smo metalci vse kaj drugega kot klasični obiskovalci koncertov, smo dosti bolj zvesti, zaradi česar sem po kratkem občudovanju velenjskega gradu, ko sem bil še na glavni cesti, od tam tudi kmalu zagledal ogromno gručo ljudi, ki je pred klubom eMCe plac verbalno izmenjevala misli in pri tem vlažila glasilke. Še enkrat toliko ljudi je v notranjosti počelo isto, poleg tega da so ob mizi z merchandisom pasli oči, občudovali in na koncu band večinoma tudi podprli.

Kdor še vedno ne ve, temu naj na tem mestu povem, da sem se odpravil v Velenje, ker so Kaoz praznovali izdajo svojega povsem svežega ploščka. Pri tem gre za polvečerec z naslovom Identegrity, ki vsebuje vsega skupaj šest komadov:
 
Off the Leash
Mother Fucker
1000 milj
Changez
Identegrity
Banging Headz
 
Zakaj sem se odločil, da tokrat na tem mestu navedem seznam pesmi? Ker je band v tem zaporedju te tudi zaigral. Kaoz so praznovanje novega ploščka načrtovali v obliki relativno kratke koncertne izkušnje. Zgornjim šestim komadom so dodali še tri, in sicer komade Morena, F.M.O. in Try Me Punk. Kdor zdaj meni, da je zaradi tega bil vstop prost, se moti, kajti frontman Dejan je razložil, da bo zaračunan izstop. Poleg tovrstnih redkih humorističnih vložkov so bila Dejanova usta polna zahvale nam vsemi, ki smo se udeležili njihovega praznovanja, medtem ko so se predstavljeni komadi – sploh tisti že poznani – še enkrat več izkazali kot odlični lomilci vratov. V prvih vrstah se je na veliko čupalo, po začetku vsakega komada sem vedno znova pričakoval kakšen moshpit, do katerega pa kljub zelo dobro razpoloženi publiki ni prišlo. Delni razlog: EMŠO. Mi starci pač še znamo headbangati, za kaj več pač nismo več. Nekaj po enajsti uri je bilo konec uživanja v energičnih in groovy thrash metal ritmih, sledilo je le še povabilo k nadaljnjemu druženju ob izbrani glasbi DJ-ja.

Vsaj tako smo mislili. Ko sem se že odpravljal, me je doletela vest o presenečenju. S Primorske so uleteli Cowboys From Hell, s katerimi so si Kaoz v zadnjih mesecih večkrat delili oder, da v čast slavljencu večera zaigrajo nekaj komadov. Pri tem so postregli iz svojega širokega nabora priredb, med katerimi sem prepoznal Psychosocial od Slipknot in Refuse/Resist od Sepulture, medtem ko mi je ena bolj rockerska priredba ostala neznana. Poleg omenjenih priredb je band uspel zaigrati tudi svoj prvi avtorski komad z naslovom Leave Me Alone in s tem napovedati tudi zanj pomemben mejnik. V katero smer se bo plošček obrnil, bomo sicer vsi vedeli čez nekaj mesecev, a če je dotični single pravi znanilec prihajajočega albuma, potem nas čaka venček melodičnega nu metala v slogu Slipknot in Inmate.

Ker tovrstnega žanrskega preskoka ta večer vsekakor nisem pričakoval, sem bil vesel, da so Kavboji po svojem komadu zaigrali priredbo od Sepulture, s čimer sem se lahko miselno in doživljajsko vrnil k nastopu Kaoz, ki so bili dosti bolj neposredni in energični. Povsem v slogu večne klasike Angel of Death od Slayer, ki me je pospremila skozi vrata, ko je že bilo vsega konec.

Kaj naj za konec torej rečem drugega kot to, da so Kaoz nazaj? 20 let po samonaslovljenem prvencu Velenjčani polni sveže energije lomijo vratove po slovenskih klubih, tako da ne bi smelo biti težko, da jih kmalu tudi vi nekje v svoji bližini ujamete v živo. In če vprašate mene, te priložnosti ne bi smeli izpustiti.

*Avtor fotografije je Senad Kostić.