Madball, Deafness By Noise (1.7.2008)

Ni boljšega kot pa dan pred Metal Campom znoreti se do konca na pravi NYHC razbijačini. Letos so nas že obiskali Agnostic Front, kdo bi si mislil, da bodo za njimi slej ko prej prispeli še "worldwide ambassadors of New York Hardcore" newyorški Madball. Gre za enega top hardcore bandov danes, ki še vedno stoji na mostu med metalom in hardcorom, vsaj kar se zvoka tiče. Drugače pa so Madball tudi band, ki je nastal iz članov Agnostic Front, na vokalih pa je celo bratec legendarnega Rogerja Mireta.
Madball so že lani predstavljali odlično ploščo Infiltrate The System, ki je po mojem mnenju nekaj najmočnejšega od časov Demonstrating My Style albuma, ampak v Slovenijo ali bližje jih ni bilo. Letos pa so v sklopu Infiltrate The Summer turneje našli čas še za Metelkovo pod organizacijo društva Kapa. Čeprav so najprej organizatorji hoteli, da bi Madball nastopali na poletnem odru Gale Hale, se je skupina odločila za klubsko varianto. Ker NYHC je glasba za klube. S tem se je morda malce zajebala, ker je v Gali Hali (a še kdo pomni koncert Vader konec maja?) bilo peklensko in prekleto vroče.
Kot predskupina so nastopili legendarni hrvaški old in newschool hardkorovci Deafness By Noise, ki so že imeli turnejo z Madball, drugače pa so v 20-ih letih igrali skoraj z vsemi imeni svetovne HC scene (Sick Of It All, Madball, Agnosti Front, DRI itd.). Fantje so nekaj let nazaj kot predskupina legendarnih Sick Of It All bili odlični in od takrat so samo boljši in boljši. Čeprav so malce izgubili na hitrosti, so pridobili na dinamiki. Totalen sing-a-long hardcore z veliko ubijalskega bobna, močnega basa, dvojnega kitarskega napada in ubijalskim vokalom, so DBN Galo Halo kar lepo pognali v kaos. Totalen plus je bil komad Ace Of Spades od nekega neznanega heavy metal banda hahaha. Običajno predskupine hočejo igrati čim dlje, DBN pa so pičili standardno dolžino 25 minut. Zakon! In to še glede na to, da so prišli s kompletno opremo čez mejo ipd., je stvar samo hvale vredna. Vzorno!!! Edino, kar je motilo, so občasne že skoraj happy punk in malce klišeizirane stvari ter na žalost slabši zvok ene od kitar, ampak vseeno - DBN so "as hardcore as it gets". Preverite, ne bo vam žal.
Za tako simple opremo, kot jo imajo Madball, je 25 minut res preveč časa, še posebej v Gali Hali, kjer so temperature norele. Kdor čaka, dočaka, pa četudi napol prešvican in zdehidriran. Ljudje, ko vidiš okoli 300 hardkorovcev na koncertu, pa vsi nabiti, zabriti in potetovirani, veš da je to "the real deal." Daleč od emo looka, jokanja in pussy zadev so Madball naskočili oder z novim hitom We The People in od začetka do ubijalskega konca dali več kot 500% sebe. Pevec Freddy je s svojo ogromno postavo in nenehnim norenjem ter iz srca sklesanimi govori popolnoma vžgal folk. Kakšen kaos! Kakšno norenje! Total moshpit chaos!!! Basist Hoya s svojo ragbijaško majico in še večjo postavo dominira odru in mimo njegovega basa ne gre nihče. Vsaka čast kitaristu Mittsu, ki zgleda kar v letih, ampak je na odru ves čas bil v trenirki. Švic komerc do konca!!! A si nor?!! V klubu je gotovo bilo okoli 50 stopinj - Freddy je rekel, da je to eden najbolj vročih špilov v karieri (kdo ve, mogoče je mislil na množico ponorelih, zabritih, potetoviranih, pol golih mladcev pod odrom, hehe). Ja, kdo jim je kriv? So jim lepo ponujali igranje zunaj, hehe. Šalo na stran - če Freddy reče, da so Agnostic Front "godfathers of hardcore" in nič drugega, potem so Madball resnično "worldwide representatives of NYHC". Koljačina! Iz hita v hit so Madball igrali še Infiltrate The System, Smell The Bacon, Friend Or Foe, Set It Off, Lockdown, Nuestra Familia ter cel kup drugih, plus še legendarni Demonstrating My Style. 50 minut je minilo prehitro, a z olajšanjem in popolnoma mrtvi smo stopili ven iz Gale Hale na nočni hlad.
Odličen koncert v vsakem pogledu in bojda se kmalu vračajo. Totalna norija in to dan pred Metal Campom, ki je pa itak ubijal. A to je že druga zgodba. Hardcore still lives!!!

Ivan