Metal Erection XV: Chains / Satori Junk / ♄♄♄♄♄

Iz Gradca iz petka na soboto ponoči domov v domačo posteljo, da sem bil zvečer fit za novo rundo doom metala s Chains in Satori Junk. Zasedba je v mariborskem klubu MC Pekarna zaključila svojo kratko turnejo, vendar se jima je v okviru petnajste »metalne erekcije« pridružil še avstrijski band ♄♄♄♄♄. Ta sicer tudi ne sodi med hitrejše kovače, a je vseeno povsem ustrezal posebnemu naboru bandov za tokratni tematski večer Partysanov.

Kot prvi so torej nastopili ♄♄♄♄♄ ali »Saturnists«. Zasedba proizvaja post black metal z vplivi sludge metala. Z njo sem se predhodno že srečal, in sicer med recenziranjem kompilacije Grazil Records & Friends Volume 1, na kateri je bila zasedba zastopana s komadom Pandora. Tega najdete sicer tudi na predhodni demo izdaji DEMO 2020, medtem ko se povsem sveži komadi nahajajo na splitu z Black Yen. Vsega skupaj imajo Gradčani torej objavljenih pet komadov, od katerih smo jih slišali štiri. Tem sta bila dodana še Meadows in zaključni White. Medtem ko se je Meadows povsem zlil s preostalimi komadi, ki odlično »pašejo« v klasično post black metal nišo, je zaključni White konkretno izstopal. Sicer njegov uvod ne deluje nič drugače, saj se začne počasi in heavy, v slogu drugih komadov. Posledično sem pričakoval še eno zasanjano zibanje, ki je bilo predhodno prekinjeno s tem ali onim zanimivi riffom, zaradi česar so mi ♄♄♄♄♄ v osnovi takoj padli v uho. Ti proizvedejo prijetno vzdušje v kombinaciji s sludgerskimi ritmi. No, da se vrnem k White. Kot mi je pevec po koncertu obrazložil, gre pri tem za stari komad, ki ga je napisal njihov bivši kitarist, ki je deloval v drugačnem slogu. Hitrejšem in bolj starošolskem, kot sem uspel razbrati na podlagi dotičnega komada. Skratka nenadno pospeševanje me je po zgoraj opisanem počasnem uvodu nepripravljenega odpihnilo. Kakšno prijetno presenečenje za začetek večera!

Tako kot v Gradcu so Satori Junk tudi v Mariboru nastopili pred Chains. In tako kot v Gradcu so tudi v Mariboru imeli setlisto zapisano na papirnato brisačo. Edina razlika je bila ta, da je bila v Mariboru krajša. Predvidevam, da zato, ker je imel band manj časa na voljo zaradi enega nastopajočega več. Namesto šestih in dodatnega sedmega, ki smo jih bili deležni v Gradcu, smo v Mariboru slišali »le« pet komadov. Ampak ta »le« je treba vzeti z rezervo, saj so komadi Italijanov nadpovprečno dolgi, tako da je njihov nastop trajal povsem spodobno dolgo. Ni pa band s svojim za povprečnega poslušalca kar zahtevnim metalom nagovoril večjega števila publike, saj je število obiskovalcev po nastopu prvega banda kar upadlo. K večjemu zanimanju ni pripomogla niti uporaba flavte, ki je osebno v tem žanru še tudi nisem videl.

Številčnost publike se je spet nekoliko izboljšala z nastopom glavnega banda večera. A odkrito povedano, sem se iz prve vrste samo nekajkrat obrnil nazaj, da preverim dejansko stanje z namenom zapisa na tem mestu, saj sem se tudi v MC-ju povsem prepustil glasbi in poskusil ignorirati vse okoli sebe. Kljub manj kot 24 uram med obema nastopoma sem znal ponovno nadvse uživati. Kratki in direktni komadi Chains, katerih riffi me ničkolikokrat spominjajo na določene komade iz hiše Darkthrone, pri meni zmeraj dosežejo ali nagovorijo prave točke. Pevcu in kitaristu, ki si je nadel psevdonim E. Chains, se pozna preteklo delovanje v bandih, kot so Bleeding Fist, Naberius ali Vulgaris, zaradi česar očitno ne more odložiti tiste blackmetalske neposrednosti. Povsem naravno se mi torej zdi, da se kakšnemu tradicionalnemu black metal navdušencu ni težko se potopiti v glasbo Chains. Vedno znova priporočam!