Metal Festival Domžale 2007

V zadnjem letu, dveh vse več metal koncertov organizirajo tudi v domžalskem Akumulatorju in v drugem marčevskem vikendu so se prvič lotili dvodnevnega Metal festivala. Festival so združili z razstavo “Fantasy Medieval Art”, na kateri so svoja dela razstavljali Medivelrs, Psycho, Mrzloba in Urška Kamenik (nekaj del je vidnih v galeriji drugega dne festivala). Za glasbeni program pa so vsak večer poskrbeli trije bandi, v petek Sweet Sorrow, Penitenziagite in Ivje, dan kasneje pa Dickless Tracy, Gonoba ter I Scream.
Akumulator je ena redkih delujočih “celic” zapuščenega kompleksa Ten Ten, kjer so svoje prve profesionalne izkušnje v cirkusu belega športa nabirali Roger Federer, Marat Safin, Leyton Hewitt in podobni sedaj najboljši teniški igralci sveta. V spodnjem delu kompleksa (nočni klub) pa si pota k denarju in slavi še vedno utirajo artistke nekoliko drugačne vrste umetnosti, kot smo ji prisostvovali ta vikend v Akumulatorju.
Svoje čase je bil Ten Ten nabito poln, kako je s spodnjimi prostori, ne bi vedel, v petek pa je bil nabito poln tudi Akumulator. Zaradi majhnosti prostora tega sicer ni težko doseči, a Sweet Sorrow, Penitenziagite in Ivje si je vseeno prišlo pogledat presenetljivo veliko ljudi (okoli 150). Dobršen del obiskovalcev je na svoj premierni nastop pripeljala ljubljansko-mengeška black metal naveza, Ivje. Ljubiteljem karaok je dobro poznan njihov frontman Žiga, ki je kot Lord V na vseh karaokah do sedaj navduševal black metalsko srenjo z impresivno odpetimi black metal klasikami. Teh tudi v Domžalah ni manjkalo. The Somberlain so posvetili lani preminulemu Jonu iz Dissection, padli sta še De Mysteriis Dom Sathanas od Mayhem in Ye Entrancempeerium od Emperor, ki so jih fantje zelo dobro odigrali. Žiga je potrdil svoje odlične vokalske sposobnosti, zaenkrat mu gredo slabše le clean vokali. Tudi drugače Ivje igrajo klasični stari skandinavski black metal, njihov material je zelo obetaven, z njim že ob prvem kontaktu naredijo močan vtis. V nasprotju z nekaterimi bandi, ki potrebujejo čas, da se navadijo na oder, pa Ivje nimajo tega problema. Lepo to.
Zdelo se je, da lahko Penitenziagite še dosti bolje izpadejo kot so nedavno nazaj v Mariboru kot predskupina Kampfar. Številni headbangerji v prvih vrstah so prenesli energijo v band in to potem zgleda nekoliko drugače, ko fantje na odru poleg zelo dobrega obvladovanja inštrumentov in izmenjavanja dveh različnih vokalov še čupajo kot zmešani. Tako se to dela. Penitenziagite so tresli Akumulator z lastnimi komadi, tako kot je navduševal vokalni duo je kot namazana tekla tudi kitarska in rušila ritem sekcija. Bang your head!
Kot tretji pa so na oder stopili še Sweet Sorrow; a tokrat le kot kvartet – manjkal je kitarist Joco (a brez skrbi, Us ga ni pojedel; tako da bo naslednjič zraven). Tudi pri njih so se prve vrste premešale in čupanje so prevzeli njihovi zvesti fani in fanice. Manjko ene kitare se jim je poznal, čeprav ga je Pero pošteno žgal. Ni važno, kje, kdaj, Sweet Sorrow vedno odigrajo na polno, brez taktiziranja, z veliko energije in entuziazma. Pero (bobnar) s poplesavanjem in Us z grimasami sta poskrbela za nekaj zabavnih vložkov, nov frontman Kuzo pa postaja vse bolj samozavesten, trema opazno izginja. Je pa Kuzota zmanjkovalo pri growlih, medtem ko je kričeče vokale bolje odpel. Ni bila to njihova najboljša predstava, seveda pa ni bilo slabo.
Ob prihodu na začetek drugega dne festivala je bilo jasno, da se ne bo zbralo toliko obiskovalcev kot prvi. Verjetno jih ni bilo niti pol toliko. V Akumulatorju se je začelo dogajati z I Scream, ki niso bili ravno po našem okusu, tako da smo se za nekaj časa odpravili v enega okoliških barov (slabost kluba je ta, da v njem ne strežejo pijače). Tam je Tzeppo najmlajšemu in novopečenemu članu Dickless Tracy, basistu Wrbi prenašal dolgoletne in dragocene izkušnje obvladovanja obnašanja vročekrvnih fanic. S prihodom k Dickless Tracy Wrba doživlja čisto nove izkušnje, ki jih prej ni bil vajen, in divje oboževalke to seveda so. Poleg tega pa je v baru drzne načrte za prihodnost koval prihajajoči band Cold Dew (bobnarji, javite se), ki je opravil tudi prvi neuradni photo shooting.
Domačini Gonoba so poskrbeli za pravo dozo konkretnega death metalsko obarvanega thrasha. Podobno kot Penitenziagite so tudi Gonoba v zadnjem času precej prisotni na odrih in pridno nabiranje kilometrine že daje zelo pozitivne rezultate. Zmedenost frontmana Hopsija pri nagovorih in odmori med skladbami je s koncerti izginila hitro kot ves letošnji sneg, postaja pravi frontman z močnim vokalom in odličnimi headbangerskimi sposobnostmi. Gonoba postajajo zelo dobro namazana rušilna thrasherska mašina s konkretno odigranimi priredbami (Slayer) in zelo všečnimi lastnimi komadi. Le vokalna linija pri komadu Gonoba me je nekoliko preveč spominjala na Dej mi/Sarcasm. Drugače pa zakon.
Murska Sobota, Domžale, Kranj, Dickless Tracy so spet “on the road” in “on a role”. Z novima članoma, Wrbo in Hočewarjem (kar nekaj se jih je že spraševalo, če sta brata), novim demom sta Tzeppo in Tegla po krajši odsotnosti ponovno začela sejati deathgrind po slovenskih klubih. Domžalski nastop so začeli z najljubšim Teglinim “love metal” komadom Join Me, vse ostalo je bil čisti šus, začinjen z unikatnim Tzeppotovim humorjem. Nova člana sta pokazala, da sta prava za band, tako energičnih Dickless Tracy se na odru ne spomnim. Energična pa je bila tudi publika, a Ambassador Of Siffilis, Gonoba, Mungo ni tista prava, na kateri bi Wrba lahko začel uporabljati prej omenjenih Tzeppotovih nasvetov. Mogoče je imel več sreče naslednji dan na Extreme Noise Terror.