Northern Death Blow Tour 2009 (27.5.2009)

Mesec maj je bil peklenski. Sonce je neusmiljeno žgalo, temperature so bile vsak dan višje. A kar naenkrat se je močno shladilo. In to se je zgodilo ravno v bližini koncerta dveh švedskih ter ene finske death metal zasedbe. Kakor da bi skupine pripeljale mrzle dneve s seboj. No, prikupni turneji Demonical, Torture Killer in Facebreaker so na odru Channela Zero pridružili še slovenski vikingi Sweet Sorrow.
V sklopu pričakovanj so se Sweet Sorrow kot vedno odrezali več kot solidno. Skladbe s prihajajočega albuma so polne agresivnosti in melodičnosti. Tudi sam zvok je bil za dvoranico tipa Channel Zero spodoben. Sweet Sorrow so bili dober začetek, vendar ob takem naboru skupin malce preveč melodični. Kakorkoli že, na skupino bo bolje računati jeseni, ko bo izšel novi album.
Zatem so na oder stopili švedski Facebreaker, ki so z energičnim nastopom odigrali nekaj konkretnih thrash/death metalskih skladb. Še posebej zabaven je bil pevec Roberth Karlsson, ki je s svojo pojavo spominjal bolj na kakega ameriškega wrestlerja. Sicer pa gre za izkušenega možakarja, ki je prej popeval v legendarnih Edge Of Sanity.
Resda so Facebreaker imeli že minimalen odziv publike, a se to ne more primerjati s Torture Killer, ki bi si zaslužili igrati zadnji. Skupina je veliko prepoznavnosti pridobila z albumom Swarm, na katerem je vokale posodil Chris Barnes (Six Feet Under). Na vokalih sicer ni bil Barnes, ampak Juri Sallinen, s katerim so posneli zadnji album Sewers. Sallinen je s svojim kruležem marsikoga prepričal, še bolj pa je na to vplivala usklajena skupina, ki je z riffi tipa Six Feet Under skoraj celo dvorano spravila k slemanju. Pohvaliti je treba tudi zvok, zaradi česar se je skupino dokaj jasno slišalo.
Kot zadnjim je oder pripadel Demonical, ki so že bolj izpraznjeni dvorani dokazali, da švedski death metal, ki je svoje začetke kazal pri Dismember in Entombed, še vedno živi. Znižana kitara, močen bas, hitri bobni ter kruleč vokal so že od nekdaj posebnost te zvrsti. A težave so nastale pri zvoku. Tudi če se je zelo dobro poznalo material z obeh albumov, se je na čase že težko dalo razločiti, katero skladbo skupina igra. Pa tudi ne morem za vse kriviti Channel Zero, glede na to, da so imeli Torture Killer precej razločen zvok. Demonical so na odru delovali samozavestno, uigrano in izkušeno. Kljub manjšemu številu prisotne množice so odigrali še dodatek, pod pogojem, da se je eden izmed obiskovalcev zbudil iz kome.
Obisk ni bil številen, a sodeč po skupinah je bil koncert zadovoljiv. Takih koncertov pravzaprav ni nikoli preveč. Za zmagovalce večera Torture Killer pa lahko rečem, da naj čimprej pridejo nazaj ponovit tale death metalski žur.

Primož