Zaradi dodatnih zaostritev ukrepov za zajezitev novega koronavirusa je bila uvedena nekakšna »policijska ura«, zaradi katere se morajo lokali zapreti ob 22.30. Da bi lahko obiskovalci sobotnega, že tretjega postkoronskega koncerta po dogodku še v miru spili kakšno pivce ali dve, se je priprava na dogodek začela ob nekoliko zgodnejši uri. Vsaj v teoriji, kajti organizator je naredil plane brez Vulvathrone. Band je bil sicer dokaj zgodaj na kraju zločina, kar pa ni bilo dovolj, da bi se točno ob uri izvedla tudi tonska vaja. Tako pač je to, če dela človek z divami (beri: prekmurskimi porno kraljicami, ki so prišle predstaviti svoj najnovejši dildo). A nič hudega za to, smo pač pred koncertom spili tisto eno ali dve pivi.
In ravno zaradi dejstva, da je štajersko prestolnico obiskal tako zelo visok obisk iz sveta brutalnega death metala oziroma porno grindcora, band, ki je en vikend pred tem gostoval v Bratislavi in na Dunaju ter slednji koncert celo uspel razprodati, sem pričakoval večjo udeležbo s strani mariborske publike. Seveda se zavedam, da so Vulvathrone tematsko zelo provokativen band, ki se križa z vsemi načeli sodobnega feminističnega moškega z višjo vsebnostjo estrogena v krvi kot testosterona, a vseeno sem bil – in seveda še zmeraj sem – mnenja, da je njihov aktualni album Whoreification z glasbenega vidika še n-krat bolj zanimiv, zaradi česar bi se moralo vsaj nekaj death metal ljubiteljev več prikazati na dvorišču Pekarne. A glej ga zlomka, kako se zna človek zmotiti. Po drugi strani je pa imel organizator manj dela z razkuževanjem in varnostniki z grupiji, ki sicer rinejo na oder in na Hermanovo izklesano, dolgo in trdo ... kitaro.
In čeprav je Jure po koncertu potarnal, da se »na odru« niti malo ni slišal, mi pod odrom (beri: na drugi strani rumenega traku) s tem nismo imeli težav. Vulviči so začeli z novim albumom, ki so mu tudi tokrat posvetili največ pozornosti. Kar na začetku so – vsaj pri meni – poskrbeli za največjo erekcijo, in sicer z uvodnima komadoma novega albuma, instrumentalni We always cum, too fast! in samonaslovljeni Vulvathrone.
Zagotovo pa ne bi bilo slabo, če bi se kot načrtovano pred vsakim komadom zavrtel še intro, a ta del so tokrat očitno deloma odnesle tehnične težave.
Sicer pa sta med posameznimi komadi Herman in Jure poskrbela za to in ono šalo na svoj račun, medtem ko je Herman med drugim tudi nestrpno čakal na obisk policije, ki ga je tudi dočakal. Sicer so nas možje v modrem obiskali komaj po koncu koncerta, se pravi nekaj po deveti zvečer, a ob tem niso kazali velikega zanimanja ne za nas ne za Hermana. Zato smo se lahko s polnimi ušesi novih in starih klasik iz hiše Vulvathrone, in sicer Cum-Socket, Metaphysics of Torture, Rise & Shine, The Allure of Domination, Porn, Porn, Porn, Bitch Suck My Tich!!! (xXXx), Reduced To A Sexual Object, Toilet Slut, Ass Destroyer 69, Whoreification in Cult of Vulva, v miru predali pokoncertnim dejavnostim. Brutal Partysan, ponovno hvala za skupaj popito pivo in super koncertni dogodek.
OPOMBA: Paranoidovci smo se z Vulvathrone dogovorili, da lahko njihov nastop tudi snemamo. To delo je prevzela Melisa Ćehić, ki je posnela in ustrezno obdelala videomaterial v reportaži.
