MATJAŽ: Prvi del turneje je za vama. Kako preživljaš čas do začetka novega dela?
GUS G: Prostih sem imel 6 dni. Zdaj sem doma in skušam malo urediti določene zadeve. Družim se z družino. V glavnem, gre za kratek oddih doma in potem spet naprej.

MATJAŽ: Kako si zadovoljen s turnejo do sedaj?
GUS G: Zelo sem zadovoljen, turneja je bila precej uspešna. V bistvu je šlo tu bolj za neki eksperiment. Ničesar nisva pričakovala. Nisva imela občutka, koliko ljudi bo prišlo na koncerte. Nekaj koncertov je bilo celo razprodanih, tako da vse skupaj je res super. Sploh če pogledaš, da se je taka turneja zgodila prvič. Z Ronniejem tudi albuma nisva posnela skupaj, na turnejo sva šla iz čiste zabave.

MATJAŽ: Kako pa sta sploh prišla na idejo za to turnejo?
GUS G: Vse se je začelo lani poleti. Ronnie me je poklical in vprašal, ali bi želel odigrati z njim nekaj koncertov. Živi v Bukarešti in tam sva tako naredila mini turnejo s štirimi, petimi koncerti. Malo kasneje sem imel jaz nekaj solo koncertov v Grčiji in sem ga še jaz vprašal, ali bi prišel k meni odpet te koncerte. Od takrat naprej pa se je nekako zgodil ta efekt snežne kepe. Najin agent je začel dobivati ponudbe za festivalske nastope po Evropi, in še preden smo se dobro zavedali, smo imeli bookirano celo turnejo. Tako je prišlo do tega in vidiva, da to dobro deluje. Že zdaj dobivava ponudbe za naslednje leto. Kar noro, bi rekel.

MATJAŽ: V sredo prideta v Ljubljano. Načrtujeta kakšne spremembe glede na prvi del turneje? Ronnie je ravno izdal album Backbone. Bosta kaj spremenila setlisto in dodala kako pesem s tega albuma?
GUS G: Kar se tiče setliste, bo ta ostala nespremenjena. Premalo je časa, da bi vadili kaj drugega. S fanti smo uigrani za te komade, nimamo časa, da bi setlisto spreminjali.

MATJAŽ: Kar nekaj koncertov bo v Grčiji. Grki so zelo strastni. Kako tebe sprejemajo doma kot enega najbolj znanih grških metal glasbenikov v svetu? Te imajo za nekakšnega metal boga?
GUS G: Hehehe, ne vem. V Grčiji imam veliko oboževalcev, navsezadnje je to moja dežela. Tu igram veliko. Firewind je band, ki mu gre tu odlično že dolgo časa. Kar nekaj generacij fanov je že zraslo ob nas. Ja. Je očitno, da imam tu poseben status, tudi na račun svoje uspešne mednarodne kariere. Na tej turneji ne bomo igrali v največjih mestih, kot so Atene, Solun. Igrali bomo v regionalnih, manjših mestih. Po navadi ne delam turnej po teh krajih, in to bo nekaj posebnega. V nekaterih mestih sploh še nisem igral. Še vedno se najde nekaj prizorišč, ki jih moram še odkriti.

MATJAŽ: Greš v ta del turneje s kakšnimi posebnimi pričakovanji?
GUS G: Kaj pa vem. V Zagrebu še nisem bil, to bo nekaj novega zame. V Ljubljani sem igral pred šestimi leti s Firewind. Če se prav spomnim, smo bili predskupina Queensryche in po spominu je bil to zelo kul koncert. V Sofiji oziroma v Bolgariji sem igral že velikokrat. Občinstvo tam mi je že zelo domače in tam se imamo vedno zelo dobro. Kot sem rekel, igramo na nekaj prizoriščih, kjer je vedno super, in na nekaj novih. Se že zelo veselim.


MATJAŽ: Oder si delil z že mnogimi znanimi pevci. Kako je biti na odru z Ronniejem, če primerjaš z drugimi?
GUS G: Ronnie je odličen frontman. Verjetno je eden najbolj, ne, v bistvu je kar najbolj konstanten pevec, s katerimi sem sodeloval do sedaj. Na tem delu turneje smo odigrali dvanajst zaporednih koncertov in tip je bil vseh dvanajst koncertov neverjeten. Ob tem velja omeniti, da igramo dve uri, set je kar dolg. Res ne poznam kaj dosti pevcev, ki so sposobni na visokem nivoju peti toliko časa. Obenem je med nama na odru ustvarjena super glasbena kemija in res uživava. Ronnie je res prava mašina.

MATJAŽ: Vajina skupna točka je sodelovanja z res velikimi imeni. Eden od teh je bil Ozzy. To je čisto drugi svet. Kakšen nasvet ali glasbeno lekcijo si prejel od njega, ki ga oziroma jo še danes uporabljaš?
GUS G: Ozzy mi je vedno dejal, da naj koncert, igranje pustim na odru. Če kaj zajebeš ali če narediš kakšno napako, je to že preteklost. Koncerta je konec in ničesar ne moreš spremeniti. Pojdi naprej in naslednjič skušaj biti boljši. Od njega sem prejel veliko lekcij, ogromno sem se naučil. V prvi vrsti to, da si dobro pripravljen. Rad je vadil z namenom, da smo bili na nastope v živo dobro pripravljeni. Od njega sem se veliko naučil. Bil je zelo profesionalen.

MATJAŽ: Kako je delo z Ozzyjem spremenilo tvoj pogled na življenje profesionalnega glasbenika?
GUS G: Definitivno sem zelo napredoval in postal bolj profesionalen pri vseh stvareh. Pri Ozzyju sem bil najeti glasbenik v njegovem bandu. Poleg tega sem na ta način do tedaj nastopal le še z Arch Enemy. A seveda to je bilo čisto nekaj drugega, pri Ozzyju je bil to precej višji nivo. Definitivno me je to sodelovanje naredilo boljšega pri vsem, pri performansu v živo, pri stilu igranja. To me je takrat res postavilo v središče pozornosti, kar je bila za mojo kariero velika priložnost. Zelo hitro sem se moral prilagoditi situaciji in se razviti. Pripravil me je do tega, da sem se za nastope v živo pripravil skoraj tako, kot se športniki pripravljajo na Olimpijske igre. Res sem moral biti dobro pripravljen in v top formi vsak dan, vsak trenutek. Vsak koncert sem moral odigrati na najvišji možni ravni. To sodelovanje mi je res dalo veliko.

MATJAŽ: Nam lahko deliš kakšno anekdoto, zabavno zgodbo od Ozzyja?
GUS G: Res je bilo veliko zabavnih trenutkov, tip je bil izredno zabaven. Spomnim se, ko smo enkrat igrali na Finskem. V avli hotela se je pojavil precej prej, kot bi se morali dobiti tam. Vprašal sem ga, zakaj je prišel tako zgodaj. Odgovoril je, da je vstal zelo zgodaj, se obril, pripravil, prišel v avlo, kjer pa ni bilo nikogar. Potem mu je postalo jasno, da je imel uro na roki narobe obrnjeno. Sestanek smo imeli ob 9.15, on pa je prišel tja že ob 2.45, sredi noči. Hehehe. Veliko zabavnega je bilo.

MATJAŽ: Na zadnjem solo albumu Brucea Dickinsona si odigral solo. Kako je do tega prišlo?
GUS G: To je prišlo preko Roya Z-ja, njegovega producenta. Z Royem sva prijatelja že preko 20 let. Poklical me je in povedal, da bi za en komad radi posneli res hud, epsko obarvan solo. Hotel je, da naredim nekaj v tem stilu. Poslal mi je datoteko, v bistvu sem bil takrat na turneji. Ko smo imeli dan odmora, sem šel v hotel, si postavil manjši mobilni studio v eni izmed sob, posnel solo in ga poslal.

MATJAŽ: Tudi med turnejami snemaš razne zadeve, če je treba?
GUS G: Hja, navadno tega ne počnem. A posneti nekaj za Brucea je seveda izredno velik trenutek. V veliko čast mi je bilo, da sem lahko posnel to zanj. Takoj ko je bilo le mogoče, sem posnel solo in ga poslal.

MATJAŽ: Če bi v prihodnosti dobil ponudbo, da se pridružiš še kakšnemu velikemu imenu, bi jo sprejel?
GUS G: To je vedno odvisno od okoliščin. Mislim, imam svojo kariero, imam svoje načrte za prihodnost. Dobro mi gre. Nimam posebne potrebe, da bi se pridružil kakšnemu drugemu bandu. Mojemu gre dobro. A seveda, če bi me poklical kak velik, legendaren band, je to nekaj, česar ne zavrneš kar tako. Vse moraš dobro razmisliti.


MATJAŽ: Firewind so seveda tvoj glavni band. Kaj trenutno počnejo Firewind, lahko kaj poveš o tem?
GUS G: S Firewind bomo v naslednjih dneh objavili nekaj velikih novic, o čemer pa še ne morem govoriti. Naznanili bomo nekaj velikih zadev. Trenutno delamo na novem albumu, seveda pa ga še nismo dokončali. Bobne imamo dokončane. Najti moram čas za dokončanje še ostalih zadev, besedil. Gre za konceptualni album. Več o vsem boste izvedeli kmalu. Mislim, da bo vse to oznanjeno konec novembra. Naslednje leto bomo veliko koncertirali. Gremo na turnejo, ki bi tudi morala biti vsak čas naznanjena. Naslednje leto bomo veliko igrali tudi na festivalih, potrjeni smo za nekje deset festivalov, kar bo tudi kmalu objavljeno. Med vsem tem pa skušam dokončati tudi nov solo album. Na njem bo sodelovalo nekaj zelo posebnih, kul gostov. Nekaj pa bo tudi instrumentalnih skladb.

MATJAŽ: Si res polno zaposlen. Si odličen kitarist. Poleg tega si komponist. Povej mi, kaj ti je pomembno, ko pišeš pesmi? Te kdaj zanese, da pri pesmih ne prideš v kakšna pretiravanja s kitarskimi deli, solažami?
GUS G: Pri komponiranju pesmi imam vedno ospredju pesem samo, nikakor solaže. Pomembno mi je, kakšen vibe ima pesem, atmosfero, kakšno sporočilo prinaša. Ko pa pride do solaž, nimam problema s tem, da malo ponorim. V bistvu se vedno priganjam, da naredim nekaj res dobrega na kitari, nekaj, kar tudi sam potem težko igram, nekaj res zahtevnega. Kar se pa samega komponiranja tiče, pa bi rekel, da ne delam čisto preprostih pesmi, ne delam pa tudi noro zakompliciranih, progresivnih metal pesmi. Doma sem bolj v tradicionalnem heavy metalu. Pomemben mi je dober riff, dober refren. Stremim k temu, poleg tega pomembno vlogo igrajo tudi unikatne melodije ali nekaj takega, kar ti hitro ostane v glavi. Določene pesmi so lažje osvojljive, določene težje. Nekatere ti gredo v uho ob prvem poslušanju, druge ne. Čisto odvisno.

MATJAŽ: Trenutno nosim T-shirt projekta Smith Kotzen. Si kdaj razmišljal, da bi šel v take vrste projekt, s še enim kitaristom?
GUS G: Hehe, sam trenutno nosim T-shirt iz Zare. Hecam se. Mislim, da lahko to sodelovanje z Ronniejem vzameš podobno sodelovanju Smitha in Kotzena. Kar pa se tiče sodelovanja s še enim kitaristom, sem odprt do tega. Je pa zelo odvisno, s kom bi to bilo. Načrti obeh bi se morali ujemati, določene stvari bi se morale poklopiti. Slišal sem prvi album Smith/Kotzen in mi je bil zelo všeč.

MATJAŽ: Onadva oba tudi pojeta. Kako bi se pa ti obnesel kot pevec?
GUS G: Sam ne pojem, zato ne bi želel kopirati nečesa, kar počneta ona dva. To bi bilo neumno. Raje ostanem pri tem, kar znam in počnem dobro.

MATJAŽ: Ali je še možno, da bi v heavy metalu kdo od mlajših kitaristov dosegel nivo kitarskega heroja, kot so to bili kitaristi 80-ih?
GUS G: Danes živimo v precej drugačnih časih kot takrat. Mislim, da danes mladi kitaristi ne morejo doseči slovesa, kot so ga tedaj, oziroma uspeha, kot so ga takrat. Ta svet danes več ne obstaja, danes živimo v čisto drugačnem svetu. Danes je veliko uspešnih kitaristov, ki so uspešni na družbenih omrežjih, v Tik Toku, YouTubu, Instagramu. Tam so si pridobili veliko občinstva. Današnje platforme družbenih omrežij imajo veljavo, kot so jo nekoč imeli MTV in radijske postaje. To moraš gledati na tak način in ne tako, kot se je na to gledalo v 80-ih.

MATJAŽ: Kako pa si ti z družbenimi omrežji, kako vidiš svojo pozicijo na teh platformah?
GUS G: Seveda sem prisoten na družbenih omrežjih, kar mi je veliko pomagalo. Brez tega danes ne moreš obstajati. To je danes naš oder, naša komunikacija s svetom in medij, ki ga moraš uporabljati, da poveš svetu, kar imaš povedati. Rekel bi, da vseeno ne uporabljam tega toliko kot mlajša generacija glasbenikov, sem pa prisoten in skušam uporabljati, kolikor se da. Sem pa po naravi glasbenik stare šole, sem koncertni, turnejski glasbenik. Moja kariera niso le družbena omrežja. Nekateri mlajši glasbeniki mogoče nimajo izkušenj igranja na koncertih. Mogoče si tega niti ne želijo ali pa jim celo ni treba. Kot sem rekel, danes je to čisto drug svet. Sam pripadam generaciji glasbenikov, ki je morala na turnejo, da je širila besedo o svoji glasbi, umetnosti. To sem vedno počel. Uživam na turnejah, na koncertih. Res se ne vidim, da bi bil le kitarist v YouTubu in Instagramu. Kot sem rekel, sem koncertni glasbenik, skušam pa izkoriščati prednosti, ki jih prinašajo nove tehnologije. Kdo ve, mogoče čez deset let teh platform niti ne bo več in bo obstajalo kaj drugega. Treba je spremljati razvoj in se prilagajati.

MATJAŽ: Na zidu za teboj vidim ogromno kitar. Uporabljaš vse?
GUS G: Hehehe, ne, hehehe. Veš, da v nekem trenutku sem uporabljal vsako izmed njih, ali na odru ali na kakšnih snemanjih. Večina kitar je mojih lastnih prototipov, nekatere pa so podpisni modeli. Nekatere so moji stari modeli, nekaj je daril proizvajalcev kitar.
MATJAŽ: Imaš pa svojo najljubšo kitaro?
GUS G: Jah, od časa do časa najljubšo kitaro kar menjam. Trenutno je to neki novi prototip Jacksonove kitare, ki jo uporabljam na turneji.

MATJAŽ: Za konec pošlji še kakšno sporočilo obiskovalcem jutrišnjega koncerta v Ljubljani.
GUS G: Rad bi izpostavil, da se koncerta v Ljubljani zelo veselim. To bo moj prvi headlinerski koncert v Sloveniji kot solo ustvarjalec. Kot rečeno, pred šestimi leti sem že bil pri vas. Upam, da se vidimo v čim večjem številu. Setlista, ki jo igrava z Ronniejem, je dolga, zanimiva. Seveda je na njej nekaj solo skladb, ki jih igrava, in pa precej heavy metal klasik od Black Sabbath, DIO, Rainbow, Ozzy itd. Pridite in uživajte.