Švedska black metal mašina se je v covidnem času vrnila na odre leta 2022 in temu primerno so se možje apokalipse odločili evidentirati vrnitev s posnetkom koncerta v dvorani Fållan v Stockholmu. Sam koncert se je zgodil 16. aprila 2022, na posnetek pa je svet čakal dobra štiri leta.

In čakati je bilo vredno. Čaščenja vredna Zver ponuja 70 minut brezkompromisnega švedskega black metala, ki zajema več ali manj celotno obsežno diskografijo te zasedbe. Po eni strani je moč slišati stvari s še vedno aktualnega studijskega albuma We Are the Apocalypse, v potovanju nazaj pa pridejo celo na EP Dark Fu…

Petčlanska rimska zasedba Shores of Null, ki po lastnih besedah preigrava melanholični dark metal, se vrača na slovenske odre. Lahko jih ujamete v nedeljo, 25. oktobra, v Menzi pri koritu na ljubljanski Metelkovi. Ne vračajo se le kot del koncertnega dogajanja, saj s seboj prinašajo tudi še čisto svež, pred nekaj dnevi izdan album Homesick, ki je njihov peti po vrsti.

Zadnjih nekaj njihovih izdaj je bilo precej raznolikih. Leta 2020 so izdali album Beyond the Shores (On Death and Dying), na katerem je le ena skladba, dolga več kot 38 minut. Predstavlja precejšen izlet v bolj ekstremne doom vode…

S skupino iz Francije, ki je (skupaj s tu recenzirano) izdala že tri plošče in je aktivna že skoraj 20 let, sem se tokrat prvič srečal. Priznati moram, da me je njihovo ime prestrašilo, saj je moje možganske celice, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem, usmerilo v strašno območje katastrof pop-gothic (metala???) tipa Xandria.

Na srečo so mi že prve sekunde poslušanja glasbe sporočile, da se mi ni ničesar bati, saj me je uvodna Falling Birds zapeljala v ugodne vode ne pretežkega gothic dooma. Kristalno čisto odmevajoče bobnanje ob surovem trepetanju kitar, igranju flavte ter klaviaturskih melodijah pr…

Gotovo ni lahko biti zbiratelj glasbenih izdelkov poljske zasedbe Behemoth. Že albumov imajo kar nekaj, potem pa vsake toliko ugleda luč sveta še kak EP. In v začetku septembra so Behemoth povrgli nov EP, poimenovan I, Scvlptor. Za en EP zadeva ni niti najmanj kratka, na srečo pa je, kot zasedbi pritiče, seveda kvalitetna.

Nergal, Orion, Inferno in Seth najprej ponudijo naslovni komad in še pesem Lord ov the Horizons. Obe sta novi eri zasedbe primerno bolj kot ne »zagruvani«, rahlo počasnejši, z izjemo kakšnega občasnega blasta pri drugi pesmi. Zelo poslušljivi, zelo gresta v ušesa, pri čemer s…

Priznam, da sem letošnje leto recenzijsko oziroma reportažno zelo skop, čeprav se na mojem seznamu predvajanja nenehno pojavljajo nove stvari starih mačkov, nepoznani izdelki prekaljenih zasedb, ki so mi pot prekrižale šele nedavno, ter tudi novosti, ki bodo mogoče krojile metalsko srenjo, ko bo ugasnilo še katero ime iz prazgodovine metala. Za skoparjenje ni izgovorov, zato je pač krivo življenje in v metalu se dogaja tudi to. Zadnje čase je pač tako, da se »starešine« metala vse bolj soočamo s tem, da se nam ljubi glasbeniki upokojijo, zaradi vse bolj zahrbtnega tržišča prenehajo delovati al…

Exumer so veterani nemškega thrash metala, ki jim je očitno uspelo ostati v senci tevtonske velike trojice, saj so svojo prvo ploščo izdali leta 1987 in do tu recenzirane še štiri.¹ Kakor koli, očaki so nazaj in z Death Mask Messiah so pokazali, da še niso za staro železo.

Vlogo odličnega uvoda v ploščo in vse, kar bo sledilo »odigra« že naslovna Death Mask Messiah. Začetni kitarski refren in način, kako se v glasbo vključi vokal, spominjata na pesem Arise od Sepulture. Pesem se razvije v 1000-tonski in 100-odstotni tevtonski thrash metal, pri katerem je čutiti določen vpliv Sodom. Vokal je suh…

Če pogledate nazaj v svoje otroštvo, se gotovo najde med drugim tudi kakšna risanka, ki vas je zaznamovala in odločilno vplivala na potek vašega življenja. No, Transformers oziroma Transformerji gotovo niso risanka, ki bi (verjetno) tako močno vplivala na nas, kot je recimo na deco v čezlužju.

Morda pa se motim?

Kakor koli že velja za vas, je nesporno dejstvo, da so Transformerji kultna risana serija, ki je leta 1986 doživela vrhunec s celovečerno risanko, naslovljeno Transformers: The Movie. Če je oboževalcem risane serije in posledično igrač sama risanka z eno najmračnejših sekvenc v njeni zgo…

Entuziazem častilcev obdobja NWOBHM je neskončen, tega ni treba posebej poudarjati. Eden izmed zadnjih dokazov, da zanimanje za eno najpomembnejših gibanj v zgodovini heavy metala ostaja neomajno še danes, so Bleak House. Zasedba je v začetku osemdesetih uradno izdala le dva 7’’ singla, ki pa sta pustila dovolj močan pečat, da je reformirana skupina pred dvema letoma stopila na oder kultnega festivala Keep It True. Trem originalnim članom sta se pridružila še sinova vokalista in kitarista.

Reunion se ni končal le z enkratnim nastopom. Bleak House so se odpravili tudi v studio in posneli EP s tr…

Arckanum je eden tistih bandov oziroma projektov, ki polarizira skupnost ekstremnega metala: na eni strani skoraj fanatični privrženci in na drugi tisti, ki ustvarjalcu Shamaataeju (Johanu) ne priznavajo pravega statusa med velikimi. Priznam, da se z Arckanum pred tem sploh še nisem srečal, in ko sem delal domačo nalogo in poslušal star material, sem nekako tudi razumel, zakaj ne. Na Paranoidu smo recenzirali Sviga læ leta 2010, Arckanum je nato izdal še tri cele albume in nato nekje v letu 2018 domnevno zaključil svojo ustvarjalno pot. Morda je prav zato nepričakovani EP Motestandarin (no, zd…

Ja, poljska metal scena v 90-ih ni bila le Graveland, Northland, Vader in Behemoth. V njenih nedrih se je skrivalo še veliko več. Eden teh »veliko več« predstavlja tu recenzirani prvenec skupine iz Krakova, ki svojega glasbenega ustvarjanja ni podredila prevladujočim (death in black) trendom tistega časa, ampak se je lotila ustvarjanja nečesa svojega in lepega – mračnega death-doom metala¹.

Skozi enostavno prijetno zveneče igranje klaviatur ob zvokih trstenk ter pridušenih recitacijah v poljskem jeziku nas v prijetno blago mračno in žalostno atmosfero vpelje uvodni Prologue.

Pri Melancholy nas …