Kot sem lahko zvedel tik pred koncertom, je bil mariborski koncert Hell Poison (in drugega banda) nekoliko pod vprašajem. Koncert je na koncu sicer bil izveden, a je bil sprva zelo pozno najavljen, poleg tega je v Maribor priromala samo glavna zasedba.

Hell Poison so brazilski speed metal band, ki je trenutno na evropski turneji, ki obsega 16 dni oziroma 15 koncertov, mariborski koncert je bil njihov četrti po vrsti.

Ponedeljek ni ravno dan za obisk koncerta, tega so se že prej zavedali tako organizator kot tudi band, obiskovalci pa smo dobili potrditev pred vhodom v dvorano, kjer smo 15+ minut …

Ravno gledam številko izvedbe cikla Coup de Grace in poskušam najti razlago, kako se je lahko zgodilo, da sem med drugo edicijo in današnjo, osmo, prešprical pet izvedb. Celo na uradnem arhivu kluba Wakuum manjka sedma edicija, hm ... Evolucija teh skoraj mesečno ponavljajočih se dogodkov je privedla do tega, da se je organizator Dagger Booking odločil, da bo časovnica koncertov, ki padejo na nedeljo, pomaknjena na popoldansko druženje. V praksi je to pomenilo, da so se koncerti začeli okoli 15. oz. 16. ure, zadeva pa se je zaključila do najkasneje 19. oz. 20. ure, da je raja lahko šla spat in…

Bralec Paranoida: »Ožbej, je s tabo vse v redu?«

Ožbej: »Kdo sprašuje? In zakaj?«

Bralec Paranoida: »No … Opazil sem, da so tvoji prispevki zadnje čase postali malo … Hm, kako naj se izrazim … Sterilni? Dolgočasni? V skladu z novinarsko etiko? Politično korektni? Bolj malo je pljuvanja po politikih, ne duha ne sluha o neslanih šalah, kočljivih spolnih vsebinah, besedah z dvojnim pomenom, (samo)ironiji, sarkazmu, družbeni kritiki, pobalinskih neumnostih in naključnih anekdotah, ki nimajo nobene veze z bandi, koncerti ali dogodki.«

Ožbej: »Ja … ??«

Bralec Paranoida: »No, mislil sem, da morda trpiš z…

To, da z nekom ne delim mnenja, ne pomeni, da ga ne spoštujem ali cenim. Včasih sem celo vesel, da mi nekdo postavi zrcalo ali mi nasprotuje, četudi v prvem trenutku zaboli ponos ali zapeče duša. Toda dolgoročno – včasih tudi kratkoročno – nasprotujoča si mnenja v pravem okolju (beri: v družbi, ki si želi in je sposobna kritičnega in objektivnega razmišljanja) privedejo (vedno) do zadovoljivih rezultatov, napredka in zadovoljstva. Izključno v tem duhu, lepo prosim, dragi bralci, razumite moji nadaljnji misli, ki ju bom uporabil kot uvod v današnje pisanje. Navezal se bom namreč na ideji dveh c…

Tako smo imeli zapisano v našem Napovedniku: »Puščavski rifi, težki groovi in psihedelično potovanje skozi najtemnejše kotičke zvoka.« Kdor vsaj malo sledi našemu portalu oziroma mojim zapisom, mu je poznano, da se s tovrstnimi zvoki spopadam daleč zunaj lastne cone udobja, zato mi na tem mestu ne zamerite nerodnosti pri opisu petkovega koncerta.

Kot nekdo, ki rad spoznava novo glasbo in na splošno rad obiskuje koncerte, sem dobremu kolegu predlagal petkov koncert, ker sem vedel, da bi ga znal zanimati. Kot poznavalec se seveda ni dolgo obotavljal s potrditvijo in tako je bil MC Pekarna izbran …

Na zadnji septembrski popoldan je organizator sporočil, da je letošnja edicija tradicionalnega festivala Vienna Metal Meeting razprodana. Glede na izkušnjo z lansko izvedbo, ki ni bila razprodana, sem pričakoval gnečo pred odrom, gnečo pri šanku, gnečo pri WC-jih … Hja, ugotovili ste, gnečo povsod. A ker je bila letošnja edicija izvedena samo v notranjosti, se pravi, da organizator ni koristil zunanjega, največjega prizorišča, se je gneča samodejno razpolovila. In začudenje zaradi razprodanosti se je tudi hitro razblinilo.

Nekoč dvodnevni festival se je ponovno odvil v enem dnevu, na dveh odrih…

Zakorakali smo v to, čemur naj bi rekli »jesen«, ko se ozračje ohladi na nizkih triindvajset stopinj Celzija in nas poletne radosti čez petintrideset stopinj ne rabijo skrbeti vsaj do maja prihodnje leto. V teh hladnih jesenskih dneh se ljudje, tradicionalno, ozremo vase in »refleksiramo« o preteklih aktivnostih v počasi iztekajočem se letu – vse, kar smo uspeli in predvsem česa nismo dosegli. Tem mislim prija dim ali dva iz žlahtne rastline ob poslušanju stoner metala, ki zbistri misli.

V tem jesenskem duhu (pun intended) so Gradec obiskali stonerji Weedpecker v družbi Lazer. Koncert se je odv…

Ko so avstrijski post metalci Harakiri for the Sky napovedali krajši postanek v naši prelepi prestolnici, se je veselila slovenska mračobna scena. Moje oči pa, kot bi imele neko še neraziskano obliko kratkovidnosti, spregledajo gromozanski, oči parajoči font in se osredotočijo na droban napis tam nekje v kotu, najverjetneje namenjen insektom: Srd in Malorshiga. Takoj sem vedel, da tu ne morem manjkati.

Kako enkratno, da igrata skupaj dve slovenski skupini, sicer uradno predstavnici istega žanra, a obe odmaknjeni od splošno priznanega arhetipa in hkrati medsebojno tako raznoliki. Če bi Euronymo…

Končno. Koncert, ki sem se ga veselil bolj kot petnajstega v mesecu. Na Dunaju smo bili v deliriju, ki so ga povzročili Shadow of Intent v vlogi strojevodij deathcore/death metal paketa, ki je povzročil pravo razdejanje in med svojimi žrtvami pustil boleče vratove, podplutbe na vseh delih telesa in verjetno še kakšno bolečino v predelu spodnjega dela hrbtenice.

Vse bande sem v živo gledal prvič, zato je bil koncert zame še toliko bolj poseben. Sicer je bila posebna tudi končna cena piva in račun, ampak ne bomo preveč razglabljali o tem. Dunaj je pač Dunaj, kriva so bila pa tudi naša suha grla.

S…

Kako hitro se je čas zavrtel od začetka leta. Zdi se mi, da sploh ni dolgo tega, ko sem februarja bral žgoče debate po spletu, v katerih se je folk pritoževal, kakšna parodija samih sebe so postali Grammy Awards. Še posebno zato, ker band Spiritbox ni zmagal v kategoriji »Best metal performance«. Malo iz radovednosti, malo iz zlobe sem si vzel čas in prisluhnil, kaj grammyji definirajo kot »metal«. Zagotovo je v teh bandih toliko metala kot je v homeopatskih zdravilih zdravilne učinkovine, sem si mislil in si ogledal nastop Spiritbox na letošnjih Grammy Awards (Ghost, Sleep Token, Turnstile in…