Ko so avstrijski post metalci Harakiri for the Sky napovedali krajši postanek v naši prelepi prestolnici, se je veselila slovenska mračobna scena. Moje oči pa, kot bi imele neko še neraziskano obliko kratkovidnosti, spregledajo gromozanski, oči parajoči font in se osredotočijo na droban napis tam nekje v kotu, najverjetneje namenjen insektom: Srd in Malorshiga. Takoj sem vedel, da tu ne morem manjkati.

Kako enkratno, da igrata skupaj dve slovenski skupini, sicer uradno predstavnici istega žanra, a obe odmaknjeni od splošno priznanega arhetipa in hkrati medsebojno tako raznoliki. Če bi Euronymo…

Končno. Koncert, ki sem se ga veselil bolj kot petnajstega v mesecu. Na Dunaju smo bili v deliriju, ki so ga povzročili Shadow of Intent v vlogi strojevodij deathcore/death metal paketa, ki je povzročil pravo razdejanje in med svojimi žrtvami pustil boleče vratove, podplutbe na vseh delih telesa in verjetno še kakšno bolečino v predelu spodnjega dela hrbtenice.

Vse bande sem v živo gledal prvič, zato je bil koncert zame še toliko bolj poseben. Sicer je bila posebna tudi končna cena piva in račun, ampak ne bomo preveč razglabljali o tem. Dunaj je pač Dunaj, kriva so bila pa tudi naša suha grla.

S…

Kako hitro se je čas zavrtel od začetka leta. Zdi se mi, da sploh ni dolgo tega, ko sem februarja bral žgoče debate po spletu, v katerih se je folk pritoževal, kakšna parodija samih sebe so postali Grammy Awards. Še posebno zato, ker band Spiritbox ni zmagal v kategoriji »Best metal performance«. Malo iz radovednosti, malo iz zlobe sem si vzel čas in prisluhnil, kaj grammyji definirajo kot »metal«. Zagotovo je v teh bandih toliko metala kot je v homeopatskih zdravilih zdravilne učinkovine, sem si mislil in si ogledal nastop Spiritbox na letošnjih Grammy Awards (Ghost, Sleep Token, Turnstile in…

V trenutku pisanja te reportaže (nedelja, zvečer) se spomnim, da sem zjutraj na spletu bral, kaj je novega v svetu umetne inteligence. Novice niso bile ravno spodbudne – vsaj za človeštvo ne: boksarski spopad med človekom in robotom, ki je namerno videti kot Terminator (tisti okostnjaški model) in ki se ne konča fino za človeka; Ukrajina napoveduje uvedbo robotov na bojno polje, UI-agenti, ki vdirajo v baze podatkov raznih ministrstev v ZDA in še kaj, da ne omenjamo raznih pomislekov in opozoril nekoč glavnih spodbujevalcev razvoja UI-zadev, ki so si zdaj premislili.

Ne glede na naše mnenje o t…

The War that Never Ends – Fall 2026 je naslov turneje, ki je ukrajinske skrajneže – z vidika izbranega glasbenega žanra, ne po obnašanju – ponovno prinesla v naše kraje. Spomladi smo si jih nekateri ogledali na bavarskem festivalu Dark Easter Metal Meeting, drugi pa v okviru taiste turneje v Kranju.

Tudi takrat je band potoval tako rekoč sam oziroma si je na odru pomagal z le eno predskupino, vsaj pri nas v Kranju. V avstrijski Gradec so »za njimi« pripotovali štajerski death metal posebneži Grimming. Obetal se je torej večer z dvema zasedbama, ki se obe vrtita okoli death metala – predskupina …

»Trst je naš!« ali Srd so nastopili v okolici Vidma. Največji slovenski black metal ljubitelji pisane in govorjene slovenske besede so se lani odpravili malo onkraj meje, kjer so s svojim black metalom zabavali tako italijanske kot tudi slovenske black metal navdušence, in na tem dogodku nismo manjkali niti mi. Verjetno bo ta kratka predstavitev tokrat dovolj, saj konec koncev v Sloveniji vsi poznamo te ljubitelje črnine. Zato samo še: uživajte ob ogledu videoposnetka, če pa se vam kolca po živi izvedbi, vam bo ta na voljo že to nedeljo, ko bodo na istem odru nastopili Harakiri for the Sky, Sr…

Sobota, sredi septembra, ko je dan že prekratek. Kaj pa storiti s še drugo soboto med dvotedenskim dopustom? Nič, grem do Ortiča, kjer bo en koncert, katerega skupni imenovalec vseh treh bandov večera je metalcore. Nastopili so Tenside, Aurorawave in Sugar Spine. Ker bandov v osnovi nisem poznal dobro in posledično tudi njihovega repertoarja, bo reportaža bolj usmerjena v sama opažanja, misli in doživete občutke kot pa v opisovanje ponujene diskografije.

Vse do konca koncerta se nas v spodnji dvorani Orto bara ni nabralo trideset, a mi je precej jasno, kaj je botrovalo tako nizki številki udele…

Tako je pisala Nogomania 14. maja:

»Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije je danes izdal sklep o kaznovanju NK Maribor zaradi dogodkov na tekmi 34. kroga Prve lige Telemach med Mariborom in ljubljansko Olimpijo, ki je bila 9. maja zaradi ravnanja navijačev dokončno prekinjena. Klubu so izrečene naslednje kazni:

enotna denarna kazen v višini 30.000 evrov,
pet domačih tekem brez gledalcev na stadionu, ki se bodo izvršile v sezonah 2025/2026 in 2026/2027,
registracija rezultata tekme 0:3 v korist NK Olimpija Ljubljana po uradni dolžnosti.«

Dolgo časa, natanko 133 dni, smo navijači prepevali:

Metallica so največji metal band pod soncem. Morebiti se lahko prepiramo o tem, kateri metal band je najboljši, saj gre pri tem vprašanju za stvar okusa, o katerem se sicer nima smisla kregati, a kaj ko smo metalci glede tega vprašanja vedno zelo samosvoji in predvsem zaščitniški do nam (najbolj) ljubih bandov. No, če bi moral izbirati med meni ljubimi »mainstream« metal bandi, bi z gotovostjo na sam vrh uvrstil Metallico, ker se moja naveza z bandom ni končala pred albumom Black ali z njim, temveč z veseljem konzumiram tudi novejše viže. No, pri aktualnem 72 Seasons se mi zatakne, a do tega n…

Uvodne misli bla bla bla. Nekaj pišem, da iz uvodnih misli preidem na koncert bla bla bla. Nekaj o poti od doma do kluba wakuum bal bla bla. Opišem utrip mesta in vtise na poti do kluba bla bla bla. Uredim formalnosti bla bla bla. In na neki točki sedim za šankom v baru in premlevam, koliko vode je preteklo od zadnjega Dunkelhate festa. Glede na matematiko bi moralo miniti okoli mesec dni, a mi notranja intuicija ni dala miru in verjela, da je že mesec tega. In prav je imela! Dvanajsta edicija dogodka se je tokrat odvila »deset dni prehitro«. Gneča pa taka! Očitno gre black metal v promet in l…