Ko sem se zjutraj zbudil in pogledal v nebo, je že bilo oblačno in priznati moram, da sem se že malo ustrašil, da vreme ne bo zdržalo. Očitno so me metalski bogovi uslišali, saj se je nato čez dan že zjasnilo.

Čeprav sem si obljubil, da bom pogledal vse bande na beach stageu, več kot očitno rad spim in sem prva dva preprosto zamudil. Zato gremo na prvo skupino, ki sem jo poslušal v soboto.

Seven Blood na Tolminator Metal Festu 2026
Ko sem se končno, še vedno v fazi prebujanja, primajal do plaže, so na odru že bili Nemci Seven Blood. Po prvih slišanih taktih sem uvidel, da preigravajo nekakšen metalcore brez ekstremnih vokalov. Mogoče bi jih celo uvrstil v emo metal sceno oziroma v post/hardcore ob bok Silverstein, ki so v zadnjem času kar precej pogosto na mojih seznamih predvajanja. Nastop sem do konca spremljal z zanimanjem in le prišel do sklepa, da je glasba primerna za milenijce, ki so odraščali na metalcoru in jih grabi nostalgija, saj prehajajo v krizo srednje mladih let.

Raised By Owls na Tolminator Metal Festu 2026
Raised By Owls je britanski ekstremni metal band, ki ima morda že celo elemente gora in slama, s kratkimi vsebinami pa je našel slavo na družbenih omrežjih. O tem priča že dejstvo, da sam nikoli nisem vedel, kako so videti člani skupine, vendar so se mi, ko so stali na odru, vsi zdeli precej znani. Nastop je bil po dinamiki med publiko in bandom ter samem vzdušju na koncu eden izmed najboljših, kar sem jih do tedaj videl na letošnjem Tolminatorju. Na beach stageu so fantje nabrali ogromno publike, ki je moshala in skakala, predvsem pa na račun nagrad za najboljšega crowdsurferja in najslabšega mosherja – majici z motivoma »Circumcision survivor« in »If I get circumsized, where will I keep my smegma« in zastava, na kateri je Mr. Worldwide, Pitbull. Smeha poln set so odlično dopolnila imena pesmi, kot je na primer I'm sorry I wore a Dying Fetus T-shirt to your baby gender reveal party. Res izjemen set in interakcija s publiko. Nastop so zaokrožili s pesmijo Break Stuff, ki jo v originalu izvaja Limp Bizkit, in s tem le dokazali, da je nu metal še kako živ. »It's all about the 'he says, she says' bullshit.« 

Cabal na Tolminator Metal Festu 2026
Tako kot Raised By Owls sem tudi Cabal spoznal prek družbenih omrežij, bolj natančno Instagrama, in spoznavam, da je tiskana oblika marketinga že res blizu popolnega zatona. Set se je začel bolj klavrno, kar se samega vzdušja tiče, saj so Raised By Owls lestvico dvignili kar nekaj nivojev više. Kljub začetnim tehničnim problemom, vokalistu namreč ni deloval monitor, so se sčasoma postavili na noge in angažirali tudi prisotne, da so začeli malo migati. Set se je energično stopnjeval do zadnjega komada, ko se je vokalni mojster Andreas slekel v zgolj kopalne hlače in takoj po zaključku nastopa skočil v Tolminko. Odličen zaključek seta in čas je bil, da se še sam namočim v Soči.

Heretoir na Tolminator Metal Festu 2026
Med samim prehodom z beach stagea se je nebo končno le zjasnilo. Dogajanje na glavnem odru so ta dan odprli Nemci Heretoir. Izredno močan in gost zvok je takoj pritegnil kar nekaj obiskovalcev festivala, njihovo število pa se je med nastopom samo še povečevalo za razliko od TodoMal dan poprej. Glede na to, da so blackgaze band, je bil tempo kar precej umirjen v primerjavi s core, slam in death metal nastopi na beach stageu, vendar ni pokvaril vzdušja in publika je že bila pripravljena na naslednje nastopajoče.

Sanguisugabogg na Tolminator Metal Festu 2026
Kot da bi me nekdo brcnil v jajca in me nato še z levim krošejem spravil na tla. Se opravičujem zaradi neokusnega izrazoslovja, vendar ne najdem drugih besed. Sicer od pravega slama z breakdowni in pig squeali, kar Sanguisugabogg tudi so, ne moreš pričakovati nič drugega. Vsaj želel bi si, da ne. Glede na to, da še vedno štejem pod trideset let, so moje noge avtomatsko zavile v odprtino okrogle oblike pred odrom. Nekaj pesmi sem zdržal v pitu, nato pa sem se vrnil v ospredje, kjer sem nadaljeval z uničevanjem svojih vratnih vretenc ob vsakem breakdownu. Mrščenje obrazov je v metal sceni že dlje časa poznano kot popoln kompliment bandom in kremženja med setom Američanov ni manjkalo. Niti na mojem obrazu. Ne vem za druge, ampak meni je bil nastop 10/10.

Elder na Tolminator Metal Festu 2026
Nastop Elder bom opisal zelo na kratko. Že takoj je bilo jasno, da sodijo v progresivni del metal scene, in ker nisem ravno največji fan tega dela spektra skupnosti, bom rekel samo, da je bil šov glede na videno čisto v skladu s pričakovanji. Pesmi s spreminjajočo tinkturo melodike v ozadju, spreminjajočim se tempom ter 7/4 in 7/8 taktom. Nič nihanja od pričakovanj in s tem se je tudi zaključil njihov nastop.

Sacred Reich na Tolminator Metal Festu 2026
Thrash metal band iz Arizone v ZDA, ki je še v časih, ko sem se počasi premikal v smeri težje glasbe, osvojil moje srce. Mogoče za nekatere pretirano, vendar ravno toliko, kolikor je to storila Metallica, zaradi česar nisem okleval in sem se posledično postavil k ograji. Thrash stare šole, ki je vmes že prekinil svojo pot in se vrnil, in Phil Rind, ki je še edini član banda, ki vztraja od izida prve plošče Ignorance, močno kljubuje svojim letom in na odru pusti vse, kar ima v sebi. Set je bil večinoma posvečen starejšim izdajam, predvsem albumu The American Way iz leta 1990, dotaknili pa so se tudi svoje debitantske izdaje. Ker sem eden izmed tistih, ki ne pogledajo setliste pred nastopom banda, da si pustim čim večje presenečenje, so mi ogreli srce začetni takti, ki gredo tako: »Generals gathered in their masses…« Če potegnem črto, je bil koncert na koncu odličen, War Pigs pa smo celotna publika odpeli glasno in bi po Philovih besedah Ozzyja preprosto naredili ponosnega.

Heaven Shall Burn na Tolminator Metal Festu 2026
Moj najljubši band kot glavni nastopajoči na festivalu, na katerem prvič delam kot novinar? Ja, prosim in najlepša hvala. Na kar treh koncertih sem si jih ogledal na zadnji headlinerski turneji in tokrat še četrtič. Več kot očitno se jih še ne bom naveličal, vsaj ne prav kmalu. Na Tolminatorju so nastopili predvsem na račun lani odpovedanega nastopa v Cvetličarni in mislim, da je misija uspela. Prostor pod odrom se je kaj kmalu napolnil, sploh ko so se prižgale odrske luči s skladbo Ad Arma, ki jo najdemo kot instrumentalni uvod na najnovejšem albumu Heimat, katerega promocija je nadaljevanje turneje Heimat Over Europe. Temu primerna je bila tudi setlista, ki je večinoma obsegala pesmi z najnovejše izdaje, za razliko od zimske turneje pa je na seznam zaigranih pesmi pot našla tudi pesem Numbing the Pain, ki so jo posvetili Louju Kollerju, pevcu NYHC zasedbe Sick Of It All, ki je po dveh letih izgubil bitko z boleznijo. Kralj, počivaj v miru, in pokaži raku sredinca. Sicer pa: Turingijci so se pirotehniki tokrat izognili, vendar je atmosfera, ki jo ustvarijo s svojo glasbo, ljudi popolnoma prevzela. Crowd surfanje, circle pit, za katerega so želeli, da bi bil večji od pita na nastopu In Flames dan poprej. Ne vem, ali je to dejansko uspelo, ampak nima veze. Mislim, da so ta dan dobili kar nekaj novih poslušalcev.

Wolves in the Throne Room na Tolminator Metal Festu 2026
Atmosferični black metal je žanr, ki ga rade volje prižgem sredi zime, največje megle in na kakšni daljši vožnji. Res me pomiri, vendar ta dan nisem bil preveč navdušen, vsaj od začetka ne. Mogoče sem bil preveč pod vtisom seta Heaven Shall Burn. Dobro, pa saj bo boljše. In res je bilo. Bolj ko je set pridobival na številu pesmi, bolj sem bil investiran v njihov nastop. Atmosfera, ki so jo pričarali proti koncu seta, je bila temačna, gosta, kakor bi od banda takega kova tudi pričakoval. Večer oziroma noč sem zaključil zadovoljen in vesel, da sem se javil za reporterja.

Na tej točki se od vseh vas poslavljam, poročevalsko vlogo pa prepuščam našemu šefu. V veselje mi je bilo delati kot reporter na Tolminatorju in že se veselim naslednje izdaje, kot reporter ali zgolj obiskovalec.