Sinister

13. 11. 2026

Spraševal:Dejan Klančič
Odgovarjal: ADRIE KLOOOSTERWAARD
Sinister

Sinister je death metal zasedba iz Nizozemske, ki je bila ustanovljena leta 1988. V tem dolgem času je band lahko ponosen na marsikaj, med drugim na nastop na enem izmed največjih metal odrov na svetu, na festivalu Wacken Open Air, in sicer leta 2003. Od starih članov je del zasedbe samo še Adrie Kloosterwaard, ki ga je življenjska pot pred leti pripeljala do odločitve, da se preseli na slovensko obalo, v Koper. Band je danes izdal petnajsti album Lucid Nightmares, ki predstavlja mojemu sogovorniku z različnih vidikov zelo veliko. A preverite sami.

Avtor fotografije je Klemen Nastran (Tolminator Metal Fest 2024).
 

DEJAN: Kako se počutiš po zdravstvenih težavah?
ADRIE: Hvala za skrb, uradno lahko rečem: ŽIV SEM in moje zdravje je na dobri poti. Za mano je izjemno težko obdobje. Kot veš iz objav, sem spomladi letos nenadoma hudo zbolel in prestal nujno operacijo, stanje pa se je zelo hitro drastično poslabšalo. Bilo je kritično, Aleša je morala biti 24 ur na dan ob meni. Toda tumorski markerji so začeli padati, metastaze so se zmanjšale, moč se mi je vrnila in danes se počutim močnega ter pripravljenega, da zasedem svoj prostor na odru. Podpora družine, prijateljev in vseh fanov mi je pomenila ogromno.
DEJAN: Izredno vesel sem slišati te besede. Želim ti, da okrevaš še naprej po točno tej poti.
ADRIE: Hvala!

DEJAN: Kdaj vam je sploh uspelo pisati nov album, glede na številne turneje po vsem svetu?
ADRIE: Pisanje plošče poteka postopoma, malo po malo. Seveda si odvisen tudi od tega, ali kitarist prinese dobre dele, na katerih lahko potem dela celoten band. Od tistega trenutka naprej pa spet traja nekaj časa, da je komad sploh končan.
 

Avtorica fotografije je Saša Krajnc.


DEJAN: V duhu nabiranja moči in kondicije me najava novega albuma posledično niti ni presenetila. Od zadnjega albuma je minilo šest let, vmes ste sicer poskrbeli za nekaj izdaj, a med temi ni bilo nič nove glasbe.
ADRIE: Res je, od prejšnjega albuma Deformation of the Holy Realm je minilo šest let. Snemanje in snovanje petnajstega albuma Lucid Nightmares se je dejansko dogajalo nekaj let po prejšnjem albumu. Ker pa smo nenehno potovali in nastopali po svetu, miksanje, mastering in usklajevanje z založbo Massacre Records preprosto zahtevajo čas. Ko pa k temu prišteješ še mojo letošnjo bolezen, se je izdaja premaknila na november 2026. Ustvarjali smo torej sproti, vmes med turnejami, v tistih redkih mesecih premora.

DEJAN: Trenutna postava je prevetrena. So stari člani prispevali kaj glasbe za novi album?
ADRIE: Kar se tiče albuma Lucid Nightmares, je ta nastal v tričlanski zasedbi, in sicer z nekdanjima članoma Toepom Duinom na bobnih in Walterjem Tjwanom, ki je posnel kitare in bas linije, in z mano na vokalu. Dobri prijatelj Mitja Jalovec je napisal nekaj besedil, z njim sodelujem že dolgo. Z novo ekipo pa se od januarja 2026 osredotočamo predvsem na old school setliste, saj smo se končno dobili člani, ki želimo poleg »modernega obdobja« igrati tudi stare komade.

DEJAN: Kako sploh poteka delo v Sinister? Si ti glavni šef, ki ima vedno roko nad vsem, ali znaš tudi spustiti stvari iz rok in večkrat prisluhneš »sodelavcem«, kako bi tudi lahko bilo?
ADRIE: Dejstvo, da sem v bandu že od samega začetka in edina stalnica, prinaša določeno odgovornost. Zasedba mora zveneti brezkompromisno, brutalno in zvesto tradiciji. Vendar to ne pomeni, da sem diktator, daleč od tega, saj ravno tega ne želim imeti več v bandu. Aleša je moja desna roka, ki me »priganja« in ima čez organizacijo ter administracijo. Sicer pa vedno prisluhnem drugim idejam, saj sta tako Stefano kot Francesco doprinesla nekaj novega, svežega, kar bandu doda dodatno vrednost. Če je ideja dobra in paše v koncept pravega death metala, jo z veseljem sprejmem.
Nova postava deluje kot prava družina. S Stefanom in Francesom je prišel nazaj pristen odnos, da band ni samo »business«, ampak dejansko prijateljstvo. Zelo me veseli, da končno po desetletju znova veliko vadimo, saj živimo blizu drug drugega.

 

DEJAN: Kaj nas čaka na novem albumu? Kako bi ga primerjal s predhodnim?
ADRIE: Lucid Nightmares, ki izide 13. novembra, prinaša deset skladb čistega, tradicionalnega in brutalnega death metala. Če je bil prejšnji album morda malce bolj atmosferičen ali eksperimentalen v produkciji, je novi material veliko bolj neposreden, osredotočen na udarne, zapomljive riffe in agresivno, surovo produkcijo. Kot sem že omenil ob izidu singla The Strangulation, gre za popolno mešanico surove energije naših zgodnjih dni in moderne moči.

DEJAN: Ko jaz slišim ime Sinister, ga vedno neposredno povežem z uvodnim riffom komada Sadistic Intent. Ne morem si pomagati, a ta je tako zelo močan, da v vseh vaših drugih komadih in albumih vedno iščem neki podoben riff. Kaj podobnega si verjetno slišal že mnogokrat?
ADRIE: Sadistic Intent ima res tisti kultni status. To slišim skoraj na vsakem intervjuju ali koncertu! Ta specifična tema in ritem sta se usedla v ušesa generacijam death metalcev. Povsem naravno je, da ljudje v vsakem novem albumu iščejo ta specifični občutek naježene kože. Lahko ti obljubim, da boš na Lucid Nightmares našel nekaj riffov, ki imajo tisto isto mračno, catchy in hipnotično težo.
DEJAN: Odlično, se že veselim!

DEJAN: Sicer pa … Te ta primerjava moti ali si samo ponosen na ta komad?
ADRIE: Niti najmanj me ne moti, nasprotno – nadvse ponosen sem! Če ti uspe v karieri ustvariti komad, ki po več kot 30 letih še vedno velja za definicijo evropskega death metala, si lahko le hvaležen. To je zaščitni znak Sinister. Je pa res, da vsem ne moreš ustreči. Velikokrat se oglašajo t. i. fani s kavča, ki prisegajo samo na prve tri albume in vse ostalo je »shit« ter brez pomena. Nekje sem prebral ta stavek in ga bom sedaj uporabil: »To je enako, kot da ne hodiš več v supermarket, ker se je osebje menjavalo in določena oseba tam več ne dela.«V 40 letih ne moreš izdati večno enakih albumov, band se je razvijal in na to sem ponosen.
DEJAN: Se strinjam.

DEJAN: Če mi dovoliš, bi nekaj besed namenila nekdanjim članom. Ker je Simon moj dober znanec, bi morda njega izpostavil najprej. Kako se ti je zdelo sodelovanje z njim?
ADRIE: Simon je odličen bobnar in izjemen človek. Sodelovanje z njim je bilo profesionalno in polno energije; tehnično je izredno podkovan in je v živo našim komadom vdahnil tisto pravo hitrost in natančnost. Vedno je lepo sodelovati z ljudmi, ki dajo 100 % za band.
 

Avtorica fotografije je Saša Krajnc.


DEJAN: Walter in Ghislain pa sta bila malo dlje časa v bandu. Kako to, da sta se poslovila?
ADRIE: Pri Ghislainu je šlo predvsem za osebne razloge in pomanjkanje časa, ki ga zahteva band našega kova, Walter pa se je odločil posvetiti lastnemu bandu. Želim jima le najboljše.

DEJAN: O navezi z Alešo seveda ne bova izgubljala besed, medtem ko bi me zanimalo, kje in kako ste se povezali ti, Stefano in Francesco.
ADRIE: Ko je Simon zapustil band, smo morali zelo hitro najti novega bobnarja in vsi vemo, da to ni najlažje. Preko naše agencije District 19 mi je agent Jacopo de Simone omenil dobrega bobnarja, ki je old school fan in po naključju blizu Kopra, čez mejo v okolici Tržiča (Monfalcone). Kitarista Francesca, s katerim imata tudi svoj band, mi je predstavil po decembrski turneji in tako je počasi nastalo zanimanje, da oživimo old school Sinister s pravo medsebojno kemijo in družinskim občutkom.

DEJAN: No, če mi dovoliš iti še dlje v preteklost, ki pa je povezana s povsem aktualnimi dogodki. Bivši člani banda, natančneje Mike van Mastrigt, Bart van Wallenberg, Michel Alderliefsten in Eric de Windt so se povezali pod imenom Sinister90, da bi obujali stare čase. Glede na tvoj odziv na Facebooku bi brez težav sklepal, da te glede tega niso nikoli kontaktirali?
ADRIE: Res je, glede tega me niso kontaktirali. Izvedel sem šele v družbenih omrežjih. Kot ustanovni član in nekdo, ki je vlekel ta voz skozi vsa težka leta, ko njih ni bilo nikjer, sem bil nad tem seveda globoko razočaran in ogorčen. Seveda, ko igraš za hobby nekajkrat na leto, ostaja zasedba enaka, saj je cilj druženje, vendar pa se v 40 letih marsikaj spremeni. Člani banda morajo v osebnem življenju izpustiti marsikatere življenjsko pomembne dogodke, od rojstnih dni družinskih članov, nastopov otrok, celo do pogrebov. Sedaj pa ko s svojim bandom niso dosegli, kar so želeli, se gredo očitno obujanja »zlatih časov«. Ni težava v konkurenci, saj sem mnenja, da tako ne ostaneš v rutini in ne stremiš k izboljšanju, moti me le način. Konec koncev bi si lahko dali vsaj drugo ime. Bolje je, da sploh nehamo govoriti o njih, ker me to samo neizmerno razjezi.
DEJAN: Seveda. Hvaležen sem ti, da si sploh želel o tem spregovoriti.
 

Avtorica fotografije je Saša Krajnc.


DEJAN: Ko sva ravno pri izgubljanju časa … Si morda v teh zadnjih mesecih, ko te je pestila bolezen, sprejel kakšen sklep, kako in kaj živeti v bodoče? Si si rekel, da z nekaterimi stvarmi pač ne boš več zgubljal časa oziroma so stvari, ki jim želiš posvetiti več časa, ker so te na tvoji osebni lestvici prioritet najvišje?
ADRIE: Ko se soočiš z možnostjo, da se tvoja zgodba tukaj zaključi, se lastna lestvica prioritet popolnoma postavi na glavo. Sprejel sem trdno odločitev, da ne bom več zapravljal niti sekunde za nepomembne prepire, toksične ljudi ali malenkosti, ki mi kradejo energijo. Moje zdravje in družina, ki mi je rešila življenje z nego, so moja največja prioriteta. Prijatelji Stefano in Francesco, Patrick, Iztok z Evo ter Bojan so mi bili v najhujših trenutkih v oporo. Seveda ostaja strah povratka, ampak zadel sem na lotu glede druge možnosti in cenil jo bom!

DEJAN: Verjetno se visoko na tem seznamu najde tudi Sinister?
ADRIE: Takoj za družino! Sinister je moje življenjsko delo. Strast do death metala me je držala pokonci tudi v najhujših dneh v bolnišnici. Komaj čakam, da znova stopim na oder in začutim energijo fanov.

DEJAN: Čez dve leti boste Sinister praznovali 40 let delovanja. Si že kaj razmišljal o tem?
ADRIE: 40 let je za band v tem ekstremnem žanru noro dolga doba. Dejansko Sinister že ima 40 let, saj sem z dobrim prijateljem Ronom van de Polderjem pričel v moji kleti že leta 1986. Trenutno želimo uspešno prehoditi pot z novim albumom in se vrniti nazaj na odre. Zagotovo bomo pripravili nekaj posebnega, morda kakšno posebno retrospektivno izdajo ali ekskluzivne koncerte, kjer se bomo sprehodili skozi celotno diskografijo. Odprt sem za nove možnosti in ideje, kdo ve, morda bi celo lahko napisal knjigo, haha.

DEJAN: Glede na dolgo zgodovino … kaj bi si še sploh želel doseči s Sinister?
ADRIE: Po vsem tem času nimam več potrebe po dokazovanju. Moja edina želja je, da ostanem zdrav, da ta postava zdrži skupaj in da nadaljujemo izdajanje kakovostnih albumov ter igranje intenzivnih koncertov za naše zveste fane po vsem svetu. Dokler bo v meni gorel ta ogenj, bom s Sinister nadaljeval zgodbo.

DEJAN: Imaš za konec morda kakšno sporočilo za naše bralce, ki bi ga želel deliti?
ADRIE: Hvala vsem bralcem in poslušalcem v Sloveniji in širše za vašo dolgoročno podporo. Zahvaljujem se tudi naši agenciji District 19 ter Thomasu Hertlerju ter ekipama Massacre Records in Mystic Production za vso podporo. V ekipi imam dobre ljudi, hvaležen sem za to. Upam, da se vidimo kmalu spet na prihajajočih koncertih. Prebijte se skozi te težke čase, ostanite zvesti undergroundu in si priskrbite svoj izvod Lucid Nightmares.