DEJAN: Večina naših bralk in bralcev vas še ne pozna. Kdo ste Godzilla? Predstavi(te) band.
SVIT: Godzilla smo Katjuša, Svit, Nace in Oskar, stari smo med 12 in 15 let. Večkrat so o nas zapisali, da smo »trenutno najmlajši učenci dediščine slovenskega heavy metala«. To nam je kar všeč.
Skupaj igramo dobra tri leta, za nami je več nastopov tako na šolskih prireditvah, festivalih, kot sta ŠANS in MetalWitch, ter samostojnih koncertov. Prav poseben nastop je bil v Knjižnici Otona Župančiča ob predstavitvi dopolnjene izdaje Železnih stopinj Denisa Brnčiča.
Preigravamo tako klasike slovenskega heavy metala, in sicer zasedb, kot so Pomaranča, Requiem in Metalsteel, kot viže legendarnih bandov, kot so Judas Priest, Metallica, Motörhead, Divlje Jagode, Scorpions, Medieval Steel. Ustvarjamo pa tudi že svoje komade.
 
DEJAN: Zakaj ste se odločili za heavy metal?
SVIT: Za heavy metal smo se odločili zato, ker je ta zvrst poslušljiva tudi »normalnim ljudem«, popravek »nemetalcem«.
 
DEJAN: Od kod vam ideja za ime?
SVIT: Ime banda je nastalo povsem spontano, naš bobnar Oskar pa je avtor logotipa.
DEJAN: Torej v bandu ni nobenega ekstremnega ljubitelja filmov o Godzilli?
OSKAR: Pogledal sem oba filma, pa mi nista bila všeč, nimata zgodbe, ki bi me pritegnila.
KATJUŠA: Ojoj, jaz teh filmov sploh še nisem gledala.
NACE: Jaz tudi ne.
SVIT: Pogledal sem prvi film, meni je okej, ime banda pa res nima povezave s filmom, ime nam je všeč, izstopa, pa tudi publika si ga zelo hitro zapomni.


 
DEJAN: Povejte kaj več o svojih začetkih. Ste začeli igrati kot šolski band? Ste morda prijatelji z ulice?
SVIT: Vsega po malem. V času korone je »rokerska« učiteljica Eva učence spodbujala, naj se javljamo s šolanja na domu, sporočamo, kaj počnemo, ustvarjamo. Jaz sem zaigral nekaj skladb in za igranje kitare navdušil sošolca Naceta. Vmes sva se spoznala tudi z Oskarjem, tako da smo fantje začeli s prvimi vajami in hitro ugotovili, da nam manjkajo najnižji basovski toni. Tako se je prek družinskih prijateljev pridružila še Katjuša in začeli smo s pripravami na prvi nastop na šolski prireditvi Podarim ti pesem, pred dobrimi tremi leti. Podarim ti pesem je sicer prireditev na OŠ Davorina Jenka Cerklje, z že 25-letno tradicijo in odličnimi tehničnimi pogoji, kjer se imajo priložnost predstaviti tako solisti kot bandi, od klasične glasbe pa vse do heavy metala.
DEJAN: Pa imamo še eno pozitivno stvar korone, hehe.
SVIT: Res je. V času korone sem spoznal tudi Gala Vogriča od Dekadent, ki me je popeljal v čudoviti svet metal glasbe. Skupaj z Nacetom pa sva se pri Galu, prav tako med korono, začela učiti kitarskih trikov.
 
DEJAN: Kdo vas je navdušil nad metalom?
OSKAR: Mene je nad metalom navdušil ati.
SVIT: Jaz sem se z metalom že rodil in verjetno sem jaz kriv, da sem z metalom okužil tudi Naceta in Katjušo. (op. a. Se oba strinjata).
 
DEJAN: Kako deluje band, ima štiri enakopravne člane ali je kdo šef? Če ja, kdo? Verjetno je šefica basistka, hehe …
SVIT: Katjuša je ena taka fajn punca, vedno umirjena, povezovalna, skratka prava basistka, ampak šef banda pa sem jaz.
 
DEJAN: Sicer si vaš razvoj že opisal, a dovoli mi, da ga nekako povzamem. Kot skoraj vsak band ste na začetku preigravali priredbe, zdaj imate v programu dva avtorska komada. Kako sta nastala? Kdo ju je napisal in kdo je odgovoren za glasbo? Jo pišete skupaj ali nekdo pride na vaje z izdelano idejo?
SVIT: Komade trenutno pišem jaz, drugi pa sodelujejo pri idejah in aranžmajih, kar pilimo v našem placu za vaje. Moje priljubljeno mesto za ustvarjanje, predvsem bobnarskih aranžmajev, je domača WC-školjka. Glasba nastane tako, da si najprej zamislim uvodni kitarski riff, nato določim melodijo v refrenu, na koncu pa vse skupaj povežem v komad. Obvezna sestavina pa je močan kitarski solo. Besedila napišem na koncu ustvarjanja, tam se največ ukvarjam z ritmiko posameznih besed.
DEJAN: Em, razloži še malo tole WC-školjko, hehe.
SVIT: Na WC-školjki je časa včasih manj, včasih več … običajno več, hehe. Takrat ga izkoristim za ustvarjanje bobnarskih aranžmajev, namreč višina školjke je ravno prava, da lahko simuliram dvojni bas stopalki, nosilec WC-papirja je crash činela, drugo pa si predstavljajte sami, hehe.


DEJAN: Kolikokrat tedensko imate vaje – pa ne mislim na WC-ju? Verjetno je za zdaj šola še na prvem mestu?
KATJUŠA: Vaje imamo vsak teden. Zame je šola še vedno na prvem mestu.
OSKAR: Zame tudi.
NACE in SVIT: Za naju pa je na prvem mestu glasba.
DEJAN: Zanimivo. Si torej obetata glasbeno kariero? Ali se želita kako drugače poklicno ukvarjati z glasbo?
NACE: Načrtujem poklicno ukvarjanje s strojništvom, hkrati pa glasbeno kariero.
SVIT: Glasbena kariera je zagotovo moj najpomembnejši cilj, morda tudi v širšem smislu: studijski inženir, oblikovalec zvoka pri izpuhih Akrapovič.
OSKAR: Odvisno, kam me bo pot zapeljala … Moraš slediti življenju, sicer pa bi se z glasbo ukvarjal bolj kot za hobi, ne za denar. Z Nacetom sicer obiskujeva glasbeno šolo, smer tolkala. Sam igram še v šolskem glasbenem orkestru, občasno tudi v godbi. Katjuša pa je končala nižjo glasbeno – klavir.
 
DEJAN: In kje vadite?
NACE: Vadimo v Domu krajanov Poženik, to je vas blizu Cerkelj, kjer imamo izolirano glasbeno sobo. Ob tej priliki se sosedom in drugim uporabnikom prostorov zahvaljujemo za potrpežljivost.
 
DEJAN: Pa se vrnimo na hitro še na priredbe. V repertoarju imate nekaj bolj znanih komadov, kot so Breaking the Law in Motori, najdejo pa se recimo tudi poslastice, kot je samonaslovljeni komad banda Medieval Steel, ki v Sloveniji ni poznan; tako kot The Beast skupine Randy, s katerim zaključijo koncerte Challenger. Kako ste se odločili ravno za komad, ki je 30 let starejši od vas?
SVIT: Glasbo veliko raziskujem v YouTubu, kjer me je pritegnil naslov Medieval Steel, ki se mi je zdel tak poseben. Po prvih nekaj tonih me je pesem povsem navdušila in takoj sem pomislil, da bi ga igrali tudi z Godzillo.
KATJUŠA: Meni je zelo všeč besedilo, cela zgodbica.
 
DEJAN: Med igranjem avtorskih komadov ste na odru videti bolj sproščeni. Raje igrate svoj material ali priredbe?
SVIT: Najraje avtorske komade.
NACE: Meni pa je poleg avtorske glasbe zelo všeč tudi Metallica.

 
DEJAN: Vaša uigranost je z vsakim koncertom vidno boljša. Ali se to pozna v boljšem odzivu publike?
OSKAR: Zelo čutimo odziv publike, letos na festivalu MetalWitch v ljubljanskem Cirkusu smo imeli že veliko občinstva. Vsem članom banda pa je doslej najljubši nastop v klubu Jedro v Medvodah, ki ga štejemo za naš prvi koncertni nastop, takrat smo igrali kot predskupina Street Creepsom.
 
DEJAN: Raje igrate pred starši in sorodniki ali pred popolnoma neznanimi ljudmi?
SVIT: Tu smo enotni, najraje pred neznanimi ljudmi.
 
DEJAN: Ne moremo mimo primerjave z Metalsteel. Tudi oni so začeli podobno stari oziroma bolje rečeno mladi kot vi. Vas ta primerjava moti ali ste ponosni, da vas primerjajo z bandom, ki se je razvil v nespornega prvaka slovenske heavy metal scene?
SVIT: Prva pesem, ki smo se jo naučili na predlog našega prvega mentorja Gala Vogriča od Dekadent, je bila ravno pesem Novi svet od Metalsteel. Metalsteel so nas prišli pogledat na naš prvi nastop, nato smo se z njimi družili na after partyju. Doslej smo z njimi že večkrat nastopili na istih odrih, vedno se imamo super.
Na primerjavo s tako dobrim bandom smo zelo ponosni in se jim zahvaljujemo za vso podporo, še posebej pa Roku Tomšiču, tako pri nastopih kot z opremo. Seveda se z njimi primerjamo tudi glasbeno …
OSKAR: Na vprašanje, kdo je boljši bobnar, bi odgovoril, da za zdaj še Daša, ampak …
 
DEJAN: Kdo so sicer vaši vzorniki in zakaj?
OSKAR: Mike Portnoy od Dream Theater, ker noro dobro igra. Bil sem na njihovem koncertu in lahko potrdim.
NACE: Metallica in Pantera, ki ima samo enega kitarista, pa kljub temu ful dobre komade.
KATJUŠA: Sicer nimam vzornika ali vzornice, od tistih, ki sem jih že videla v živo, pa mi je najbolj všeč Robert Trujillo, od slovenskih pa Matej Sušnik, sploh zaradi njegove komunikacije s publiko.
SVIT: Pri petju mi je pri srcu Joacim Cans, pri kitari pa zmaga Eddie Van Halen.
 
DEJAN: Kje se vidite čez štiri leta? Kje čez deset?
SVIT: V naslednjih štirih letih se bomo potrudili, da nas bodo v Sloveniji spoznali vsi ljubitelji te glasbe. V desetih letih pa želimo postati prepoznavni tudi v tujini. Dober bi bil koncert v Kinu Šiška. V desetih letih pa koncert na Wembleyju.
DEJAN: Uf, to pa so visoki cilji. Upam, da vam jih uspe uresničiti.
NACE: Pa da bi bili naši koncerti razprodani.
KATJUŠA: Čez deset let se vidimo v Stožicah, ker je tako napovedal Leopold I., ko nas je prvič videl igrati v živo lani na festivalu ŠANS v Lendavi.
 
DEJAN: Če bi lahko igrali kot predskupina katerega koli banda na svetu, kateri bi bil to?
KATJUŠA: Metallica.
SVIT: Judas Priest.
OSKAR: Imagine Dragons.
NACE: Pantera.
DEJAN: Saj vem, da ste že odgovorili na vprašanje in z vašimi odgovori ni povsem nič narobe. A naj še malo povrtam. Kaj pa kak slovenski band?
SVIT: Šank Rock.
NACE: Requiem, upam, da se zberejo za kakšen nastop.
 
DEJAN: Pa ste že videli svoj najljubši (metal) band v živo?
OSKAR: Ja, Dream Theater v Zagrebu.
SVIT: Judas Priest še nisem videl v živo, upam, da kmalu.
KATJUŠA: Videla sem Metallico na Dunaju in sem zelo uživala.
NACE: Ne še.
DEJAN: No, še enkrat isto vprašanje, tokrat pač o najljubšem slovenskem bandu. Katerega si vrtite radi doma?
SVIT: Največ Metalsteel, še posebej mi je všeč njihova zadnja plošča Spomenik, kjer sem spoznal še druge slovenske bande, ki niso več/toliko na sceni (Divji kojoti, YUNK, Sarcasm, M.A.S.H.).
KATJUŠA: Metalsteel so najboljši, največkrat predvajam Heavy Metal Is Our Religion ter The End of the World, v spotu Daša boža mačko, jaz pa imam zelo rada živali.
OSKAR: Doma poslušam zelo raznovrstno glasbo, slovenskega metala pa niti ne.
NACE: Requiem, Metalsteel, trenutno mi je najljubši njihov This Is Your Revelation.
 
DEJAN: S kom po navadi hodite na koncerte? Verjetno igrajo pri tem pomembno vlogo tudi starši?
SVIT: Večinoma vsak s svojimi starši, velikokrat nas pelje moj ati.
 
DEJAN: Člani banda tudi skupaj hodite na koncerte?
KATJUŠA: Zelo radi, v živo smo skupaj videli že Ghastly Ashes, Morost, Metalsteel, Iron Median, Street Creps, Night Crawler, skoraj vsi člani banda smo bili tudi skupaj na Metallici. S Svitom pa sva nedavno poslušala Riot V v Medvodah. Zelo zanimivo je bilo opazovati, kako so Riot reševali nastop, ko pevec ni zmogel peti zaradi laringitisa. Kljub temu super koncert in pa bravo Katarina! Slab teden zatem pa sva šla pogledat novost na sceni Jelusick.

 
DEJAN: Vrnimo se h glasbi: kaj delate raje, pišete glasbo ali nastopate?
SVIT: Vsi se strinjamo, da so nastopi res zakon.
OSKAR: Midva s Svitom pa tudi zelo rada ustvarjava.
 
DEJAN: Po dveh predstavljenih avtorskih komadih še ne bi ravno govoril o kakšni izdaji, ampak … Imate teh še več oziroma razmišljate sploh v tej smeri?
SVIT: Ravno v teh dneh končujemo snemanje prvega avtorskega komada Boj, nadaljevali bomo s Future Hurts ter Metal Science. V naslednjih letih si res želimo predstaviti prvi album. Zamišljenih imam polno kitarskih riffov in idej za komade, potrebujem pa pomoč drugih članov banda, predvsem pri besedilih.
DEJAN: Upam, da vam uspe. Hvala za vaš čas in pogovor.
SVIT: Najlepša hvala za intervju, pa tudi za vso dosedanjo medijsko podporo, se kmalu slišimo z našim studijskim posnetkom.