San Francisco s širšo okolico ni le kraj, kjer se je rodil thrash metal, tam so danes v skladu s trenutnimi metal »trendi« prisotne številne stoner/doom zasedbe, ki še iščejo svoj zvok. Med prve in vodilne med njimi zagotovo sodijo Acid King, ki so nastali že leta 1993, pred kratkim pa po dobrih desetih letih izdali nov album. Ta je nastajal spontano in organsko v njihovem prostoru za vaje skoraj šest let. Kljub dolgemu premoru med izdajami je skupina še vedno v dobri formi, kar se odlično odseva v novih skladbah.
Album odpre instrumentalni Intro, s katerim se prične repetitivni psihedelični vzorec, ki se ponovi v zaključnem Outru, s čimer se album sklene v nekakšen krog. Pesmi se po dolžini gibljejo med sedmimi in osmimi minutami ter sledijo kombinacijam zapomnljivih ritmov in melodij, ki poslušalca kar posrkajo vase, album pa kljub skoraj enourni dolžini mine, kot bi mignil. Na albumu je osem pesmi, ki delujejo enotno in tvorijo solidno celoto. Ponavljajoči se deli v posameznih komadih delujejo očarljivo hipnotično in kljub svoji težnosti in masivnosti riffov ohranjajo občutek lahkotnosti in svežine, kot popoln soundtrack za umirjeno popotovanje po vroči in prazni puščavi. Zasanjani in že skoraj temačni vokal pevke in ustanoviteljice skupine Lori S., s produkcijo potisnjen nekoliko v ozadje, se odlično zlije z glasbenimi deli, ne manjkajo pa niti izstopajoči kitarski vložki.
Glasba v dosedanjem repertoarju skupine ne ponudi nič posebno novega, njihova preprosta formula ustvarjanja mid-tempo, heavy in spacy riffov služi kot zelo solidno nadaljevanje po dolgoletnem premoru. Eden boljših albumov, ki so bili do zdaj izdani v letošnjem letu. Dolgoletno čakanje nanj se je splačalo in album kar kliče po ponovnem poslušanju.