Vse od takrat, ko so bili Gojira izpostavljeni normalnim zglednim državljanom na televizijskem prenosu letošnje otvoritve olimpijskih iger, dobivam vprašanja tipa: »Si gledal? Vau! To je pa hard metal! A ti to poslušaš? Saj glasba ni tako slaba, le vokali me motijo … A ti Godzila so tisti Gorillaz, ki so spremenili stil? Jaz poslušam vse, tudi metal, veš!« Kljub temu da sem neizmerno ponosen in vesel, da so v senci zarjavelih imen tudi Gojira dobili možnost človeštvu predstaviti alternativen pogled na to, kaj dobra glasba je, sem iz čiste provokacije sogovornikom odgovarjal sledeče: »Godzila? To ni metal, to poslušajo pozerji in celo administrativni delavci v avstrijskih občinah na radiu v pisarnah. To je isti drek kot tisti lazanja bum bum tip z Evrovizije, ki misli, da je Rammstein. Če hočeš vedeti, kaj je pravi metal, poslušaj Benighted, ki so tudi iz Francije, a jim zaradi preveč hard metal zvoka niso dovolili nastopa, da ne bi užalili nižjih čustev vesoljne raje.«. In tako na krilih Gojire delam posredno reklamo za kriminalno podcenjene Benighted. So Benighted za Gojiro to, kar je Gojira za Celine Dion?

Brutalnost in radijsko poslušljivost na stran, Gojira so v metal nedvomno doprinesli več inovacije kot Benighted in si povsem upravičeno zaslužijo večjo izpostavljenost pod žarometi. Slednji so se pač odločili bivati v podzemlju, ki nudi zavetje ekstremnejšim metalskim tonom, konkretno (brutal) death (grind) metalu. Pozna kdo tako imenovani prvi grunge band Green River? Pol banda je ustanovilo Pearl Jam, druga polovica pa Mudhoney. Če popravim zgornje vprašanje srednješolskega tekmovanja iz logike: so Benighted za Gojiro to, kar so Mudhoney za Pearl Jam? Svet ni črno-bel, potrebujemo tako med kot marmelado in ni prav, da zajtrkujemo le eno stvar. Na tej točki prekinjam tok misli, saj sem očitno preveč zašel iz bistva – vso to nakladanje lahko strnem v »Če bi Benighted igrali manj brutalno, bi si tudi oni zaslužili nastop na uvodu olimpijskih iger«.

Ekbom ni naključen skupek črk, temveč psihoza s polnim imenom ekbomski sindrom, kjer bolnik misli, da je njegovo telo okuženo z raznimi paraziti, bakterijami, žužki, insekti in podobno zalego. Tipične so halucinacije, kjer bolnik vidi, kako zajedavci lezejo iz odprtih ran. Bolniki si pogosto zadajajo odprte rane z namenom odstranitve parazitov izpod kože. Podroben opis bolezenskega stanja lahko poslušate v uvodnem besedilu Mother Earth, Mother Whore. Tem podobam v mislih dodajte nemilostne blast beate ob prašičjem cviljenju (a ne Lorna Shore prašičke, bolj merjascaste krike iz globokih francoskih gozdov Wuoiiiiiiiiii!!!!!!!) in nekako ste sestavili zvok albuma Ekbom. Pevec Julien ne išče tartufov sam, ampak mu pri iskanju v podzemlju z rilci pomagajo prijatelji pujski. V Nothing Left to Fear na pomoč priskoči Oliver iz Archspire, pri Fame of the Grotesque pa Xavier iz Blockheads.

Opevanje bolezenskih stanj ni za Benighted nič novega. Iz bogate diskografije, zdaj že desetih studijskih albumov, je opazna bandova (oziroma pevčeva, ki je ostal edini ustanovni član banda in je sodeloval pri vseh Benighted izdajah) fascinacija nad človeško psiho (v komadu Ekbom uvodne besede »I think human consciousness is a tragic misstep in evolution« to hipotezo potrdijo). Psychose (2002), Insane Cephalic Production (2004), Asylum Cave (2011) in Necrobreed (2017) je le nekaj primerov albumov, ki se dotikajo te tematike. Da o posameznih naslovih pesmi tekom diskografije sploh ne govorim … Death metal in/ali grind v popolnosti, ki po vzoru Carcass lirični navdih išče v medicinskih učbenikih. Če sem zloben in malce priredim besede banda Death, s katerimi so Carcass leta 1990 imeli skupno turnejo: če bi Carcass znali igrati inštrumente in bili dobri glasbeniki, bi zveneli kot Benighted (Death so tiste dni začenjali pohod v bolj progresiven death metal s takrat aktualnim Spiritual Healing in mojstrovino Human v pripravi ter se bojda norčevali iz »preproste« glasbe, ki so jo ponujali Carcass).

Če povzamem: Benighted ponosno in vztrajno nosijo deathgrind olimpijsko baklo in so z Ekbom dokazali, da še niso rekli zadnje. Jasno je torej, kje bom konec novembra preživel večer – v klubu Explosiv v Gradcu, kjer bom lahko v živo slišal nosilce večera Benighted in potrdil ali ovrgel zgoraj napisane besede.

Povzetek albuma Ekbom z eno besedo: Wuoiiiiiiiiii!!!!!!!