Poslednje dejanje pred dolgo pričakovanim nedeljskim koncertnim večerom nas za konec trilogije Scherben popelje v štajersko prestolnico severne sosede Avstrije, kjer v okoliških bregovih inspiracijo za ustvarjanje išče in vedno znova najde Lukas Gosch, glavni protagonist zgodbe z naslovom Ellende. Tako se bo cikel recenzij s podnaslovom Scherben zaključil še z zadnjim dejanjem, naslovljenim Todbringerin, in dokončno iz črepinj sezidal mogočno entiteto, ki naj bi služila kot odlična podlaga pred nedeljskim dogodkom.

Scherben III: Prinašalka smrti

Was für ein Jammer, sehe nur Scherben…
Es fällt kein Regen, zerfällt das Leben.

Čeprav je zadnja stvaritev iz hiše Ellende izšla skoraj mesec pred Nadir (Groza) in Death Devil Magick (Servant), odločitev o pisanju recenzije za album Todbringerin nikoli ni bila samoumevna. A na koncu se je le utrnila ideja, katere tretji in tudi zadnji del imate zdaj pred seboj.

Vzrok polemike o smiselnosti recenziranja albuma je vseskozi tičal le v tem, da Todbringerin žal ni nova stvaritev atmosferikov Ellende. Gre zgolj za ponovno izdajo drugega albuma Todbringer. Številni se boste vprašali, kakšen je smisel takega dejanja in ali ne gre le za zavajanje oboževalcev. Vprašanje je še kako na mestu, a je stvar nekoliko kompleksnejša, kot se mogoče zdi na prvi pogled. To je tudi vzrok, zakaj sem o pomembnosti albuma Todbringerin govoril že v prvem delu trilogije Scherben.

Zgodba Todbringerin tako sega že v leto 2016, ko je na svet prijokal veliki brat Todbringer in takrat že v zelo kratkem času kot drugi album black metal projekta Ellende med poznavalci žanra požel spoštljivo dobre ocene in na neki točki ustvaril tudi nekakšen »kultni status«. Dejstvo, da je bil album izdan v zelo nizki nakladi, je k temu prispevalo odločilno težo. Seveda je bil album zaradi tega zelo hitro razgrabljen, povpraševanje pa je seveda raslo. In kot je to v navadi pri teh zadevah, je band najprej prekinil sodelovanje s takratno založbo (Talheim Records), ker ima hudič mlade, pa studio, v katerem je bil album posnet, ni hranil originalnih posnetkov, da bi se končno lahko zgodil čudež po ponovni izdaji albuma.

V izogib vsem težavam in nepotrebnim zapletom so Ellende pod okriljem nove založbe lansko leto našli rešitev iz zagate in preprosto na novo posneli celoten album Todbringer in ga letos avgusta kot »mlajšo hčerko« znova izdali z naslovom Todbringerin.

Wonach suchst, du dummes Kind
Lass mich doch dein Führer sein

Es gibt nur einen Ausweg
Zieh die Schlinge um deinen Hals

Todbringerin tako s seboj prinaša atmosferičnost, prepojeno z agresivnostjo, ki ji težo dajeta prezir in sovraštvo, ki smo jih bili vajeni že pri Todbringer. Ti aspekti albuma tako seveda ne predstavljajo ničesar novega, vendar v novi preobleki delujejo vseeno sveže, izpiljeno in v primerjavi s »prvo različico« dodelano do popolnosti. Tako že v uvodnem instrumentalu Am Sterbebett der Zeit poslušalec hitro ujame širino, ki se albumu še kako poda in se skozi celotno dolžino razvije v mogočno celoto. Mogoče bo ta nova preobleka katerega poslušalca zmedla ali ga celo odgnala od poslušanja, saj se surovost in primitivnost albuma Todbringer pri Todbringerin nekoliko izgubi v »spoliranosti« zvoka, a ta manko nadomesti s čustveno prezenco, ki je ravno zaradi tega še bolj dojemljiva. Če se je Todbringer ponašal s pravim epom v podobi komada Scherben, se je ta na novi plošči razdelil na dva samostoječa komada, ki se prav lepo zlijeta s celoto albuma, kjer pa nedvomno prednjači Ballade auf den Tod, ki tudi v živo vedno znova pritegne največ pozornosti.

Peti studijski album Todbringerin težko pojmujemo kot nov celovečerec iz hiše Ellende, saj bi s tem razvrednotili zadnjo izdajo Ellenbogengesellschaft, vendar pa zaradi pomembnosti v veliki meri pripomore k še večji prepoznavnosti banda. Marsikdo bo trdil, da takšna izdaja nima teže, ker pač gre preprosto za starejšo izdajo v novi preobleki. Ellende na zemljevidu atmosferičnega black metala že dolgo niso več neznanka in ravno ta predrzna izdaja v obliki Todbringerin nakazuje, da band ve, v katero smer pluje, album pa bo v vsakem primeru pozitivno nagovoril stare poslušalce, brez dvoma pa privabil nove.

Was Hilft ein Fleh'n? Vergiftet uns're Welt.
Sterbende Sterne, zerbrecht das Himmelszelt.

Was Hilft ein Fleh'n? Vergiftet uns're Welt.
Sterbende Sterne, die Scherben am Rand der Zeit.

Trilogija Scherben se je tako zaključila s Prinašalko smrti, in če ravno smrt ponazarja minljivost oziroma uničljivi vidik obstoja, je tokrat še zadnja znanilka dogodka, ki sliši na ime Scherben Tour 2024. Svoj košček oziroma črepinjo pa bodo poleg Groza in Servant v veliki meri dodali Ellende.