V začetku leta me je prijatelj opozoril, da smo pri pregledu domače scene spregledali debitantski album zasedbe Forged Relics. »Časti si najboljši doom 2025. leta!« Kaj naj rečem … se zgodi, ko pa band nima nič drugega kot Bandcamp, ni v Metal Arhivih, (vsaj nam) ni poslal nobenega promocijskega besedila, iskalnik pa med zadetki najprej vrže ven avstralsko založbo, ki ima v opisu zapisano: »Releasing weird shit on unwanted formats since 2004.« Priznam, da bi lahko večkrat spremljala Radio Študent, pa ima vsaj za moj okus preširok žanrski razpon. Kakorkoli že – vesela sem, da je Portal vseeno nekako prišel do mene.

Gre za nov projekt, ki je nastal na pogorišču izjemnih Leechfeast. Na zadnji izvedbi festivala Doom over Leipzig 2018 so imeli poleg Bell Witch daleč najboljši nastop in njihov album Neon Crosses mi po vseh teh letih še vedno enako naježi kožo kot ob prvem poslušanju. Zato so bila pričakovanja pred prvim poslušanjem Portala visoka, pa čeprav je bilo že takoj jasno, da ne gre za nadaljevanje pokopanega projekta. Pod imenom Forged Relics namreč ustvarjata (samo) Jaka Bolič in Jaka Vatovec. Prvi Jaka je sicer odličen tetovator (pred kratkim se je pridružil kolektivu Obup Tattoo), ima založbo Rope or Guillotine ter igra kitaro pri nizozemskih zasedbah GGGOLDDD in Oust. Drugi Jaka je izjemen vokalist in drzen vizualni umetnik, ki je tudi tokrat ustvaril naslovnico, logotip in celostno grafično podobo albuma. Besedili prve in tretje skladbe je napisal v tolkienski pisavi, ki se krasno poda celotni zadevi, pa čeprav Portal nima niti najmanjše zveze z njegovim fantazijskim svetom.

Če bi morala album opisati z eno samo besedo, bi bila to bridkoba. Žalost je nekaj vsakdanjega, pa vendar se človek, če ima srečo, v življenju le redko sreča z bridkostjo. Tudi redko se najde priložnost, da jo lahko uporabi v pravem, bolj vsakdanjem kontekstu (in sklanja ime Jaka v dvojini). Podobno velja tudi za recenzirani album. Čeravno je funeral doom med najmanj »priljubljenimi« podžanri metala, vseeno obstaja nebroj podobnih in povprečnih projektov, saj je ravno v okviru počasnega in preprostega najteže ustvariti nekaj drugačnega in svojstvenega. A Jakoma je to s Forged Relics res uspelo. Album je težek, pa čeprav na njem ni nobenih kitar in distorzije. Zaradi cerkvenih orgel na prvo žogo res najprej spomni na Bell Witch, a me po res težkem vzdušju v bistvu bolj spominja na starejše Corrupted.

Prva skladba Borrowed Forms (Eternal Sea) in tretja Catacombs for the Broken Stars (Eternal Desert) sta tisti pravi ortodoksni funeral doom, pri katerem kraljujejo cerkvene orgle, stotonski harsh vokal in v času izgubljeni bobnarski udarci, medtem ko je naslovni Portal v resnici desetminutna klavirska žalostinka. Precej preprost instrumental mi je najljubši, ker že res dolgo nisem slišala kaj tako lepega in čustvenega. Sploh tam po sedmi minuti me začnejo res srbeti prsti, ker že predolgo niso videli in občutili klavirskih tipk. Posnetkov loka na struni, škripanja in drugih efektov je ravno dovolj, ti pa na vseh pravih mestih razbijejo monotonijo, ki to ni, če zna človek zares prisluhniti. Ravno take skladbe najbolje razgalijo produkcijo in moram reči, da je Marcus Ferreira Larsen mojstrsko opravil svoje delo (Jaka sta posnela album pri njem v studiu No Master's Voice v Københavnu).

Tretjo, zaključno skladbo, ki takoj na začetku spet udari z orglami in kruljenjem, proti koncu nekoliko omehča prelep glas Solveig Roseth, ki se do konca razvije v večglasen, dobro premišljen zaključek albuma. In če mi je Portal najlepša skladba na albumu, ima Catacombs for the Broken Stars najlepši naslov in zaključek, Borrowed Forms pa najlepše besedilo.

Vsestranska umetnika svojo glasbo opisujeta kot »New Wave of Funeral Doom Metal« in skupni prijatelj pravi, da je Portal »najboljša kopija Skepticism po plati Stormcrowfleet«. Tega sama sicer ne slišim in nimam v navadi pisati visokoletečih hvalospevov, vendar lahko brez zadržkov uvrstim Portal med najboljše slovenske izdaje v letu 2025 in med najmočnejše prvence, kar sem jih kdaj slišala. Je Portal res najboljši doom lanskega leta? Konec koncev so jeseni nov album med drugim izdali Evoken, tako da so Forged Relics vsaj v dobri družbi. Med pisanjem teh vrstic sem poslala Portal najboljšemu prijatelju, ki je ploščo kar naročil že po prvem poslušanju. Mislim, da bo vsaka naslednja beseda na tej točki odveč, tako da priporočam, da ob prvem ali ponovnem poslušanju albuma preberete še (enkrat) Bevkovo recenzijo.