Konec lanskega leta je po medmrežju zaokrožila novica, da se bodo avstrijski veljaki atmosferičnega black metala Ellende jeseni v sledečem letu (torej v začetku oktobra 2024) odpravili na obsežnejšo turnejo po stari celini. Temu pohodu sta se pridružili dve nemški zasedbi, in sicer Groza ter Servant, ki sta turneji Scherben Tour 2024 dodali že dodatno težo. Turnejska karavana je tokrat namenjena tudi na sončno stran Alp, saj bodo zasedbe 13. oktobra 2024 razdejale ljubljanski Orto Bar. V enem letu čakanja na turnejo pa se lahko zgodi marsikaj. In tokrat se je, a za čuda celo v pozitivnem smislu, saj so vsi trije bandi v razmaku enega meseca izdali nove celovečerce ter na neki način omilili čas čakanja na koncertni dogodek oziroma še dodatno podžgali vse ljubitelje, da nove viže ujamejo tudi v živo. Ellende so tako že konec avgusta izdali dolgo pričakovani album Todbringerin*, Groza in Servant pa so na isti dan, natančneje 20. septembra, izdali opusa z naslovom Nadir oziroma Death Devil Magick.

Vsak prej omenjeni album predstavlja črepinjo (prevod besede Scherbe), del celote, ki se počasi, a vztrajno sestavlja v mogočno celoto z imenom Scherben Tour 2024 in bo svoj epilog dosegla s koncertom 13. oktobra. S trilogijo recenzij, ki vas čaka, bom tako pod drobnogled vzel vsako črepinjo posebej.

* O pomembnosti te izdaje bo več govora v zadnjem delu trilogije.

Scherben I: Smrt, Hudič in Magija …

 

In greh je priklical Hudiča …

Death Devil Magick je tretja stvaritev nemških black metalcev Servant, ki so pohod v višave oziroma bolje rečeno globine black metala začeli pred dobrimi tremi leti in v tem času kar pridno polnili police ljubiteljev temačnih zvokov. Servant so mi izmed nesvete trojice »črepinj« največja neznanka, vpogled v njihov najnovejši opus Death Devil Magick pa sem kar hitro dojel kot popotovanje v znane, a neznane vode. Trditev, ki se bo na prvi pogled zdela kar precej privlečena za lase, a poudarja dejstvo, da Servant z novim izdelkom ne odkrivajo tople vode, a kljub temu na svojstven način delujejo sveže in znajo hitro zlesti pod kožo.

Razlog brez večjih zadržkov tiči nedvomno v tem, da Servant strukturno gledano komade gradijo na neposrednosti in se ne zatekajo k nepotrebnim filerjem. Držijo se za sodobni black metal krajših komadov in v tem briljirajo s pravo mero uravnoteženosti med agresivno in brutalno vsebino ter atmosferičnimi in melodičnimi pasažami. Udarniško se lotijo pohoda in preko uvodnega stiha z naslovom Void brez večjih zadržkov preidejo v glavno dejanje albuma.

… in vse pognal v Smrt …

Kot že rečeno, se Servant ne spogledujejo z epskimi dolžinami, saj plošček z devetimi komadi komaj preseže mejo 40 minut. Čeprav se pogosto zalotim, da so mi daljši in epsko obarvani komadi bolj pisani na kožo, pa to v tem primeru Servant v celoti potolčejo do konca. Vsak komad se po zelo kratkem in »mirnejšem« uvodu prelevi v agresivno zverino, ki tudi ob menjavanju ritmov ne izgubi na moči. Razgibajo ga le vmesni kitarski leadi, ki precej mračni podlagi z melodičnostjo dodajo nekaj topline, a v molu poženejo srh v kosti poslušalca. Pri tem izstopata prvi komad Void, ki deluje le kot uvod v grozote albuma, ter Hope, ki kot počasni in umirjeni instrumental preseka mračnost celotnega albuma.

Če sem že prej omenil nalezljivost komadov, pa se zaradi podobnosti v zgradbi komadov ta po večkratnem poslušanju mogoče nekoliko izgubi in tu tiči tudi razlog, zakaj se Servant potikajo v znanih, a neznanih vodah. Če svežino prinese nasičenost komadov z vsemi elementi kakovostnega black metala, pa se element nepričakovanega izgubi v poznanih ter pričakovanih prehodih med samimi deli komadov. Po drugi strani pa mogoče ravno to v poslušalcu vzbudi pravo poželenje po še.

To pa Servant nedvomno dosežejo z zadnjim komadom Magick, ki se od celotnega albuma v vseh pogledih krepko oddalji. V nasprotju z agresijo skladba prednjači z melanholičnostjo in umirjenimi, že skoraj baladnimi deli. S tem odstopanjem od predhodno slišanega album doseže vrhunec. Komad se poigrava s čustvi poslušalca, ga v nasprotju z ostalimi komadi, ki so neposredni in agresivni, odpelje v stanje zamišljene otožnosti ter tako z zaključnim prepletom klavirske melodije in kitarske solaže v »onostranstvo«.

… ki bo s krvjo in ognjem … Magijo …
… nato dokončno zavladal … na veke vekov!

Tretji album nemških black metalcev Servant Death Devil Magick je v mojih očeh korak v pravo smer, saj bo s svojo strukturo in elegantno izpeljavo pritegnil marsikaterega ljubitelja black metala. Z melodičnimi deli vsekakor nagovori širši spekter poslušalcev, vendar se kljub temu ne izneveri blackmetalski surovosti in agresiji. Plošček je lepa popotnica za raziskovanje podzemlja, po katerem se potikajo Servant, in če band zveni v živo tako dobro kot na ploščku, se nam 13. oktobra v Orto Baru obeta pravi pekel.