Inferno Metal Festival 2022, 1. dan

Na Inferno Metal Festivalu 2022 so 1. dan nastopili:
 
Rockefeller:

16.30 Djerv
18.00 Cadaver
19.30 Kampfar
21.15 Ihsahn
23.30 Triumph of Death
 
John Dee:

17.15 Regarde les Hommes Tomber
18.45 Konvent
20.30 Sylvaine
22.30 Bölzer
 
Djerv na Inferno Metal Festivalu 2022

Letošnjo edicijo festivala Inferno Metal Festival so otvorili Djerv. Gre za rock band iz Osla, ki ga sestavljajo štirje možakarji na instrumentih in ena gospa na vokalu. O tem, da je bila želja po živi (metal) glasbi velika že takoj ob začetku oziroma da so si želeli nekateri zagotoviti najboljše mesto v glavni dvorani, je pričala dobra obiskanost nastopa rokerjev, ki so se po nastopu še naprej družili z oboževalci na signing sessionu.
 
Regarde les Hommes Tomber na Inferno Metal Festivalu 2022

Regarde les Hommes Tomber so francoska post black metal zasedba s pridihom sludga. Da je zanimanje za njihovo glasbo veliko, sem si mislil, to misel pa sem dobil potrjeno zadnje minute pred začetkom njihovega nastopa, ko je John Dee že skoraj pokal po šivih. Zasedba je ob zvokih intra L'ascension z aktualnega albuma Ascension zavzela mesta na odru, nato pa kar nadaljevala v pričakovanem duhu, in sicer z A New Order, prvim pravim komadom taistega ploščka. Za razliko od prvenca zasedba trenutno bolj uživa v daljših komadih, med katere spada tudi omenjeni, ki pa s svojimi dobrimi osmimi minutami še vedno ni najdaljši. Sprva zakrita oziroma pod kapucami skrita peterica je v soju oranžno-rdečih luči in megle skorajda v celoti predstavila aktualni album, od katerega se je odmaknila samo enkrat, ko se je z epsko dolgim The Incandescent March dotaknila svojega drugega albuma Exile. Če zasedba ne bi uporabljala tudi sludge elementov, bi bila močno podobna post black metal bandom, ki so trenutno zelo popularni v Avstriji, zaradi česar je mene ta dodatek kar nagovoril.
 
Cadaver na Inferno Metal Festivalu 2022

Norveški Cadaver so bili prvi death metalci, ki so nastopili na letošnjem festivalu Inferno. Prva stvar, ki je takoj padla v oko, je bil gromozanski ptič, ki je igral na stoječi bas. Hkrati pa je ta zasedba spadala med nastopajoče z najdaljšim stažem, saj je bila ustanovljena že davnega leta 1988. Sicer je pa že tudi pri meni minilo skoraj 20 let, odkar sem Cadaver oziroma takrat še Cadaver inc. prvič videl v živo. To je bilo davnega leta 2004, ko so zadnji ustanovni član Neddo & co. v Ljubljani nastopili kot predvozači legendarnih Mayhem. Da zasedba torej ve, kako se zadevi streže, mi ni treba poudarjati. Ker pa so tudi Cadaver v prvem letu koronakrize izdali nov album, konkretno peti po vrsti, ki nosi naslov Edder & Bile, kar je torej pri njih kljub številnim letom delovanja vseeno redkost, je jasno, da smo s tega slišali nekaj primerkov. Osebno se spomnim le še, da so zaigrali Deathmachine, sicer pa band ni pozabil na svoje začetke. Pri tem je šaljivo razpoložen Neddo razložil, da so death metal komadi, kot na primer Mr. Tumour's Misery, opis zdravstvenega stanja, ko človek postane starejši, saj je sam prebolel raka. Po drugi strani pa je s komadoma D.G.A.F. (Don't give a fuck!) in predvsem z Decomposed Metal Skin ter njegovim refrenom »Jesus, Jesus, Jesus, Jesus is dead!« pokazal zobe težkim časom. Prav užitek je bil poslušati celo dvorano, kako se skupaj z bandom dere ta refren.
 
Konvent na Inferno Metal Festivalu 2022

Konvent so štiri Danke, ki so zapisane death/doom metalu. Zaradi počasnih ritmov, ki jih mladenke proizvajajo, jim ni bilo težko slediti v živo, četudi človek njihovih komadov predhodno ni poznal. Nastop četverice iz Danske sem dojel kot nekaj, kar je »malo za oko in malo za uho«, pravo presenečenje pa je pod črto vseeno bil globok vokal pevke, ki ni dopuščal dvomov o tem, kdo je šefica na odru. Sicer pa je bila tudi bas kitara všečno oglašena, tako da je bil dejansko slišen vsak udarec po njej, kar je nastopu Dank, ki so se v glavnem osredotočile na letošnji album Call Down the Sun, podelilo ustrezno dodano vrednost. Zagotovo doom metal, ki me je nagovoril.
 
Kampfar na Inferno Metal Festivalu 2022

Kampfar so black metal zasedba, ki pogosto obišče Slovenijo ali njeno bližnjo okolico, zato je ta zagotovo dovolj poznana tudi pri nas. Če pa je slučajno še niste ujeli v živo, potem boste imeli možnost nadoknaditi zamujeno 13. maja, ko pride četverica v Ljubljano. Po dveh letih prestavljanja bo koncert končno realiziran, medtem ko smo lahko nekateri »predčasno« okusili, kar Kampfar trenutno ponujajo. Pri tem gre za mešanico starega, kamor štejemo zimzeleni komad Troll, Død Og Trolldom, novega, kamor se uvrščajo albumi Djevelmakt, Profan in Ofidians Manifest, ter najnovejšega, kjer najdemo aktualni EP z naslovom Urkraft. Slednji je sestavljen iz dveh komadov, takšno pa je tudi število pesmi, ki jih med nastopom Kampfar nisem (pre)poznal, zaradi česar sklepam, da je band zaigral oba.
 
Ihsahn na Inferno Metal Festivalu 2022

Eden od glavnih bandov festivala so bili progresivci Ihsahn. Gre za zasedbo, ki je dobila ime po svojem ustanovnem članu Ihsahnu, nekdanjemu kitaristu in pevcu kultne norveške black metal zasedbe Emperor. Ta sicer ponovno obstaja, a ker je v zadnjih letih aktivna zgolj v živo, Ihsahn izživlja svoje eksperimentalno-progresivne rock/metal težnje skozi ta projekt. Težka glasba na sterilno pripravljenem odru, ki je že skorajda silila k temu, da zapremo oči in se prepustimo proizvedenim zvokom, je privabila številne ljubitelje Ihsahnove glasbe, katerega diskografija je v zadnjih letih dobila dva mala bratca. Ta se imenujeta Telemark in Pharos, med seboj pa se po glasbenem pristopu oziroma toplini precej razlikujeta. Temu primeren je bil tudi več kot enourni nastop, med katerim sem z balkona večinoma opazoval kompleksno igranje bobnarja, ki je segalo od jazzy melodij do klasičnega black metala. Razpon, ki zagotovo ne nagovori vsakogar.
 
Bölzer na Inferno Metal Festivalu 2022

Švicarja Bölzer sta bila zame zmagovalca prvega večera. Čeprav dvojec v živo ni ponudil ničesar drastično novega ali nečesa, kar v preteklosti še nismo slišali, mi je že zadostovalo, da sem slišal, kar recimo spada k njunemu železnemu repertoarju. Ritualistične šamanske black metal melodije, zapakirane v masten death metalski zvok, so pač nekaj, kar mi tako ali drugače vedno ustreza. Komad A Shepherd in Wolven Skin, Into the Temple of Spears, Phosphor ali I Am III pač ne more zgrešiti svojega namena. Vsak takšno mnenje vlada med poznavalci njune glasbe, toda takšnih med njunim nastopom pa vseeno ni bilo toliko, kot sem pričakoval. John Dee še zdaleč ni pokal po šivih, kar pomeni, da je še bilo prostora za nekaj dodatnih teles, ki pa jih po drugi strani nikakor nisem pogrešal, saj mi je bil na ta način omogočen pogled na oder od povsem zadnjega dela dvorane, ker sem lahko sede privoščil nogam počitek, a vseeno nemoteno spremljal nastop.
 
Triumph of Death na Inferno Metal Festivalu 2022

Najprej so bili Hellhammer, iz katerih so se razvili Celtic Frost, ki pa tudi niso živeli večno in so jih na koncu zamenjali Tryptikon. Skupno vsem tem bandom pa je, da vsi prihajajo iz Švice oziroma da pri vseh deluje oziroma je deloval Thomas Gabriel Fischer ali Tom G. Warrior. Ali natančneje: je eden izmed ustanovnih članov. Enako pa velja za Triumph of Death, projekt, s katerim se je Tom vrnil v začetek osemdesetih, da z njim ponovno časti dobre stare čase prvega vala black metala, ki ga je takrat ustvarjal s Hellhammer. Ta je takrat temeljil na mešanici heavy in speed metala in takšne so bile tudi melodije, s katerimi je bil zaključen prvi del festivalskega programa. Tom in njegovi pajdaši, med katerimi je ženska na bas kitari, so ponudili klasičen set Hellhammer komadov, ki je nagovoril največje ljubitelje tega obdobja oziroma od koncertnega dogajanja odvrnil tiste, ki raje konzumirajo sodobnejše zvrsti metala. V praksi to pomeni, da se je dvorana med komadi, kot so The Third of the Storms (Evoked Damnation), Reaper, Aggressor ali Revelations of Doom, že začela prazniti. Čeprav je Tom dober frontman z res dolgo kilometrino, s komadi od Hellhammer ni uspel nagovoriti tako številne publike kot recimo Ihsahn pred njim.