Kamra / Snøgg

Konec oktobra je bil v preteklosti že ničkolikokrat koncertno precej pester. Žal se je to v zadnjih letih zaradi nam vsem znanih razlogov zelo spremenilo in dejstvo, da se je to leto za čas okoli zlovešče noči čarovnic nakopičilo kar nekaj metalsko obarvanih dogodkov, osebno zelo pozdravljam. Čeprav je lahko velik nabor koncertov v tako kratkem času kar nekakšen dvorezen meč, saj se lahko hitro zgodi, da se množica koncertnih obiskovalcev kar porazgubi, bi lahko bila po drugi strani odločitev, kam se nameniti, zelo kočljiva. A sam tokrat te težave nisem imel. Že takoj po izidu EP-ja Conversing with Ghosts so avantgardneži Kamra opozorili nase, to pot pa so z naznanitvijo dolgometražca Cerebral Alchemy v celoti pritegnili mojo pozornost in odločitev o obisku dogodka je bila več kot preprosta. Tako je predvečer noči čarovnic bil pravšnji za prisostvovanje Razodetju in razkopičenju, kot je bil poimenovan dogodek. K lažji odločitvi so svoj delček prispevali tudi gostje Snøgg iz Velenja, ki so s svojo zadnjo izdajo Dan, ko je vrag vzel šalo izdali plošček, ki je v vseh pogledih nekaj nevsakdanjega. To stvaritev doživeti v živo je brez ovinkarjenja prav posebno doživetje.

Že prihod pred dvorano, kjer je že čakalo kar lepo število obiskovalcev, je nakazal, da nisem samo jaz bil firbčen glede najnovejšega izida Kamre. A seveda so najprej oder zavzeli velenjski Snøgg. Na tej točki moram priznati, da sem imel s Snøgg nekakšen toplo-hladen odnos, kar lahko zdaj brez zadržkov priznam, da je v celoti moja krivda. Vsaj v mojem primeru je za nastop Snøgg namreč poleg vseh običajnih dejavnikov potrebna še prava emotivna plat, da zaobjameš in občutiš težo, ki jo z glasbo ustvarjajo Velenjčani. Tokrat so fantje nastopili v »razširjeni« zasedbi, saj sta na odru svoje delo opravljala še violinist ter vokalist someščanov Kholn. Že ob uvodu je bilo čutiti pravšnjo energijo in atmosfero, ki jo poleg glasbe dodaja tudi sama dvorana, s pravšnjo mero dodatka megle pa je človek pod odrom dejansko dobil občutek, da je vrag res vzel šalo. Žal tokrat ni šlo brez tehničnih težav, kajti počena struna je oboževalcem, kot sem izvedel kasneje, odškrgnila celostno izvedbo zadnje plošče. A kljub temu je bil nastop izpeljan več kot dobro, in čeprav so mogoče počasnejši in ritualno oziroma celo šamansko obarvani deli za nekatere težko »prebavljivi« pri igranju v živo, sam tokrat tega mnenja ne morem deliti, saj me je glasba v celoti posrkala. So pa ljubitelji hitrejših riffov ob izvedbi komada Bogdan Voda z intermezzom oziroma lastni interpretaciji Darkthrone komada Leave No Cross Unturned definitivno prišli na svoj račun in to v pravem slogu tudi pokazali. Zasanjano in melanholično vzdušje se je prelevilo v z agresijo nabito energijo, ki je kar lepo napolnjeno dvorano še bolj razgrela. Za dodatno presenečenje so fantje poskrbeli z novim komadom, ki je nakazal, v kakšne vode se bodo Snøgg podali z naslednjo izdajo. Povem lahko, da boste pozitivno presenečeni. Za zaključek so fantje odigrali še del komada Perunovo, ki me je s folk pridihom odpeljal v preteklost in poslušanje viž iz hiše Falkenbach. Dobro uro dolg nastop je tako minil kot za šalo, pogrešal sem le nekoliko bolj aktivno odrsko prezenco banda ter glasbi primerno vizualno podobo, ki bi bandu, kot je Snøgg, definitivno dodala še tisto nekaj več.

Indijanskemu poletju primerna je bila tudi temperatura v dvorani, zato je premor pred zvezdami večera in premik pred dvorano prišel kar prav. A kljub prijetnim temperaturam je hkrati naraščalo tudi vznemirjenje pred nastopom Kamre. Čeprav je šlo za krstni nastop zasedbe, sem imel glede na predhodno poslušanje EP-ja kar visoka pričakovanja. Ponovni vstop v dvorano me je prijetno presenetil, saj je bila ta v primerjavi s Snøgg že ob uvodnih zvokih nastopa Kamre kar lepo zapolnjena, na odru pa sta se poleg klasičnega backdropa znašli laterni, ki sta ob obilici megle ustvarili prav poseben vizualni učinek. Celotna scena se je lepo zlila z glasbo, ki so nam jo brezkompromisno že na samem začetku servirali Kamra. V njihovem primeru gre za avantgardni black metal, ki pa se to pot ne naslanja na »staro«, mogoče že nekoliko prežvečeno blackmetalsko hrumenje kitar, temveč z bolj doomovsko ter deathmetalsko nastavljeno temačno težo zvoka ustvarja prav poseben in do neke mere tudi unikaten učinek. Z menjavanjem hitrejših in na trenutke bolj tehnično dodelanih pasaž ter vmesnih počasnejših vložkov Kamra dosežejo dvoličnost oziroma bolje rečeno dva pola, ki se odlično zlivata en v drugega in ponudita na eni strani agresivnost, na drugi pa ambientalnost, ki je samosvoja in sama po sebi že doda glasbi svojevrstno težo.

Temu primerno se je na zvoke z odra odzvalo tudi občinstvo, ki je iz agresivnega razgibavanja vratnih mišič brez težav presedlalo v zasanjano ritualno pozibavanje, kjer je človek dobil občutek, da je to samo zatišje pred nevihto oziroma pred novim izbruhom agresivnejših zvokov Kamre, ki bodo z novim valom energije publiko posrkali vase in jo do konca prevzeli. Za sojevrsten prijem ob vsem zgoraj naštetem prispeva vokalist N. K., ki s svojo vokalno raznolikostjo razširja obzorja in ustvarja nekaj, za kar je v blackmetalskih vodah poznan Gaahl oziroma, če sem lahko predrzen, lahko potegnem vzporednico celo z legendarnim Mr. Doctorjem še bolj legendarne zasedbe Devil Doll. Enostavno izjemno.

Kamra so nam postregli s celotnim albumom Cerebral Alchemy in naredili vtis, ki ne bo kar tako šel v pozabo. Se pa moram na tej točki obregniti ob eno nevšečnost. Celoten oder je bil zaradi uporabe dimne naprave tako zamegljen, da je bilo dogajanje na odru na določeni točki očem skoraj nevidno. Seveda je učinek pravšnji in je sovpadal z atmosferiko ter nikakor ni kvaril doživetja, vendar osebno rad spremljam dogajanje na odru in sem bil tokrat za tega nekoliko prikrajšan.

Pod črto je krstni nastop uspel in presegel vsa moja pričakovanja. Kamra že od samega začetka vedo, kaj počnejo in v katero smer stremijo, kar so s prvim nastopom dokazali tudi v živo. Seveda ne gre pri tem zanemariti predvozačev Snøgg, ki so vedno dobrodošla popestritev na vseh nastopih, ker s svojo posebnostjo prispevajo tisto znamenito pikico na i. Razodetje in razkopičenje je torej uspelo in se lahko že veselimo izida albuma Cerebral Alchemy ter novih koncertnih vragolij iz hiš Snøgg in Kamra.