Zadnje čase kar nekaj večjih in pomembnih koncertov »pobere« Zagreb, ampak Earsplitter in Dirty Skunks so uspeli k nam pripeljati Krallice! In hvaležna sem, da so jih pripeljali v Cukrarno, ker si glasbeniki njihovega kova res zaslužijo tako prizorišče. Pa ne pravim, da je z drugimi ljubljanskimi klubi, v katerih običajno potekajo metal koncerti, kaj narobe, ampak Kavarna STOW Cukrarna ima tisti pravi ambient, ozvočenje, razsvetljavo in ponudbo, ki pritiče ljudem, ki so že več kot pol življenja predani glasbi in so pri svojem delu še hudičevo dobri.

Na naši sceni je težko najti človeka, ki še ni slišal za Colina Marstona ali pa je vsaj (nevede) že poslušal katerega izmed na stotine albumov, na katerih je tako ali drugače pustil svoj pečat kot producent. Spoštovanja vredno je tudi dejstvo, da ima leta 2007 ustanovljena zasedba od samega začetka praktično nespremenjeno postavo. V prvih letih delovanja je dvignila kar nekaj prahu – zanjo sem pred leti prvič slišala ravno na našem forumu, ko so o Krallice krožili memi, da to nikakor ni black metal – in hvala pregovornemu bogu, da niso še ena prežvečena kopija katerega izmed black metal idolov iz 90-ih prejšnjega stoletja. In ker Američani koncertirajo večinoma samo po svoji celini in skoraj nič po naši, pa verjetno tudi zaradi precej »napornih« komadov, v naši ekipi in moji družbi ni bilo zares nekega zanimanja za obisk tega precej nišnega koncerta, a sem na koncu le uspela k obisku nagovoriti kar nekaj ljudi. Vsem se je sicer zdela vstopnica za dva banda predraga, tako da sem se z nekaterimi podružila samo na pijači pred koncertom, drugi pa so požrli tistih 30 evrov in nato o Krallice navdušeno govorili še več dni po koncertu. Ampak vrnimo se na začetek in začnimo s predskupino, ki je bila v tem primeru edina logična izbira.

Kot edina podpora so točno po programu ob 19.25 oder zavzeli domači progresivni death metalci Siderean, ki so letos prešli pod okrilje ameriške založbe 20 Buck Spin. Zbranemu občinstvu, ki je že lepo zapolnilo dvorano, so v slabih 40 minutah ponudili lep pregled diskografije s poudarkom na letošnjem demu 30,000 Cycles. Najbolj so mi v spominu ostali komadi Coalescing into the Expanse s prvenca Lost on Void's Horizon (2021) ter The Sacred Sea in Emerald Age z njegovega naslednika Spilling the Astral Chalice (2024).

Band je z vsakim nastopom bolj uigran in suveren, in če citiram kolega, »tehnično nadrkan«. Ritmično in tehnično zahtevnejši aranžmaji sicer res niso za vsakogar, a vsekakor dosežejo svoj namen – kolega fotograf, ki raje posega po drugih metalskih strujah in Siderean ne pozna zares, je njihov nastop opisal z občutkom utesnjenosti, kot da bi človeku v praznini zmanjkovalo zraka. S tem je nevede zadel navezavo na vesolje in posredno na zvezde, od koder band črpa navdih za ime in besedila. Občinstvo je predstavljene komade lepo sprejelo in vokal, sploh v občasni grleni izvedbi, je prišel ob dobrem ozvočenju še posebej lepo do izraza; tako kot tudi občasno sintetizator. Kitari, baskitara in bobni so se odlično dopolnjevali, tako da ni prišlo do prevlade enega instrumenta ali elementa, poleg običajno najbolj sproščenega basista pa so se v nastop končno vživeli še preostali, v preteklosti bolj zadržani člani. Od številnih že videnih nastopov je bil tokratni v Cukrarni njihov najboljši doslej in Siderean so ena tistih redkih skupin, pri katerih kot pribito drži rek per aspera ad astra.

Setlista Siderean: Glass by Dry Glass, The Sacred Sea, 30,000 Cycles, Coalescing into the Expanse, Emerald Age, Visions

Po premoru so nato ob pol deveti oder zavzeli še večji mojstri, ki so letošnjega septembra izdali Scour Order, po vrsti že petnajsti studijski album. Na tej turneji so vsak večer igrali nekoliko drugačen vrstni red skladb, a vselej s poudarkom na novi plošči – z nje so v Ljubljani predstavili kar pet od osmih skladb. Kljub obsežnemu opusu so Krallice v tem oziru vseeno kot svež veter v primerjavi z velikimi bandi, ki že leta in leta igrajo en in isti set (recimo Primoridal). Sama se vsakič raje pustim presenetiti, kakšen jagodni izbor nam bo namenil band, in tako je bilo tudi tokrat. Začeli so seveda s svežim materialom, z v našem primeru bolj strogim, »vojaškim« Kill the Guardian. Po krajšem premoru so brez nagovora nadaljevali v podobni maniri, pri čemer smo pri Agonal Shining pričakali prvi bolj melodičen predah za bobniče, proti koncu skladbe pa še drugega, dokler je niso zaključili s pravo kitarsko-bobnarsko vihro. V tem primeru uporabljam izraz skladba iz čistega spoštovanja, saj glasba četverice iz New Yorka presega in pušča daleč za seboj veliko večino vsega, kar se dandanes predstavlja in prodaja kot izvirna avtorska glasba.

Pri Unceasing Path smo po že kar duhomornih riffih in neusmiljenem tempu doživeli tretjo, doslej najmočnejšo katarzo, saj so nam nizki toni kitar in basa ter počasnejši bobni končno pustili vsaj malo dihati. Krallice so umiritev izkoristili za prvo popotovanje v preteklost in kot naslednjo zaigrali dvanajstminutno skladbo The Clearing s tretjega albuma Diotima (2011). Po prvi minuti se mi je ob basistovem vokalu kar naježila koža, nato pa so sledile neskončne ponovitve istih riffov. Na neki točki se utrujenost verjetno ni lotila samo mene, a smo kljub temu do konca koncerta vztrajali praktično vsi obiskovalci. Krallice so tudi sicer navdušili z vokali – vokalne dolžnosti so si izmenjevali basist Nicholas McMaster in oba kitarista, Colin Marston in Mick Barr, vsak izmed njih pa je imel nekoliko drugačno barvo harsha.

V nadaljevanju so nas popeljali še nekoliko dlje v preteklost in ponudili vpogled v drugi album Dimensional Bleedthrough (2009). Skoraj desetminutni Autochton morda ni bil njegov najmočnejši adut, je pa bil vsekakor med krajšimi skladbami albuma in poleg že pričakovanega kaosa ponuja nekaj bolj melodičnih aranžmajev. V prvih vrstah so začeli najbolj goreči pristaši še bolj vneto lučati pesti v zrak, poskakovati in se dreti besedilo.

Med enim redkih nagovorov se je Colin zahvalil Siderean, da so si lahko z njimi delili oder. Poleg iskrenosti v izrečenem je bilo tudi čutiti, da bandu igranje v živo ne predstavlja neke obveze, temveč čisti užitek. Sledili sta še dve novi stvaritvi, pri čemer so se oznaki black metal še najbolj približali z uvodnim riffom naslovne skladbe Scour Order, ki se je nadaljevala v izjemno pogubnem vzdušju. Med počasnim delom brez bobnov in s clean kitaro je končno osrednjo vlogo prevzela baskitara, ki je bila tudi sicer dobro slišna večino koncerta. Nato je z veličastno melodijo zablestela še clean kitara in na tej točki so se Američani začeli spogledovati že z oznako postmetal. Morda s tem nakazujejo, v katero smer se bodo podali z naslednjim izidom? Kdo bi vedel, saj je pri Krallice prav vse mogoče. Na moje veliko veselje so nastop zaključili s skladbo, s katero so se vrnili na četrti album Years Past Matter (2012), ki mi je še posebej pri srcu. Čeprav niso izbrali še boljše IIIIIIII (druge na albumu), je bil to vsaj zame kar višek večera. Izjemno intenzivnega, zahtevnega in čudovitega večera.

Setlista Krallice: Kill the Guardian, Agonal Shining, Unceasing Path, The Clearing, Autochthon, Scour Order, Grievous Corrector, IIIIIIIIIIII

Po zadnjem odigranem komadu se je nato začela predvajati uvodna skladba kultne nadaljevanke Twin Peaks, ki se ne bi mogla bolje podati visokim zavesam za odrom, na katere v Cukrarni s projektorjem običajno projicirajo logotip nastopajočega banda. Minimalističen oziroma kar bolje rečeno neobstoječ odrski okras in povsem vsakdanji videz nastopajočih glasbenikov je tokrat izjemno dobro uravnovesila kompleksna in mestoma že kar nasičena glasba. Glavnina obiskovalcev je Krallice in njihovo glasbo dobro poznala, zato me je tudi kar pogrelo pri srcu, ko je najmanj sprednja tretjina občinstva usklajeno »dihala« z bandom. Po najboljših močeh smo sledili nepredvidljivim ritmom in prehodom, vztrajali pri dolgih ponovitvah do več katarz, pa čeprav je nekje na sredi seta začelo nazadovati ozvočenje in se ene kitare ni več najbolje slišalo. To je bil tudi edini manko tega večera. Vsaj zame je bil to eden najboljših letošnjih koncertov in nekje pri vrhu mojih najljubših nasploh.