Uscana Zofka je po dolgih letih upravičila svoj sloves. Ta deževni petek je bil kot nalašč za obisk Traina v Kranju, saj bi bil v nasprotnem primeru doma, samemu sebi namen. Po celem tednu padcev iz sebe iztisnem še zadnje drobce energije, se usedem v avto ter se zapeljem do železniške, s katere sem v svojih študijskih letih opravljal dnevna romanja na faks.

Na pult odložim deset evrov, vzamem zapestnico ter odkorakam do šanka. Deset evrov za tri skupine je ob poplavi (pre)dragih dogodkov prava svežina. Se razume, da so to še neuveljavljeni bandi, pa vendar je v meni vseeno vzbudilo kar nekaj zadovoljstva. Med srkanjem piva spregovorim nekaj besed z znanimi obrazi in čakam prvi ansambel večera. Opazujem udeležence koncerta, ki se jih je do nastopa prvega akta nabralo okoli 30, in pridem do zaključka, da sem s svojimi malo več kot 25 leti v zgornjem kvartilu starosti populacije med prisotnimi. Mladi še poslušajo težko glasbo, to je sigurno.

Prvi so na oder po 20-minutni zamudi stopili Ghastly Ashes, band iz Ilirske Bistrice, ki naj bi po napovedniku preigraval groove metal, vendar so že prvi toni pokazali, da bo nastop ponudil mešanico žanrov. V njihovem repertoarju je bilo zaslediti vse od elementov death metala pa do odličnih thrasherskih riffov, ki so povzročili oscilacijo glav v smeri navpične osi. Publika ni bila ravno živahna, razen nekaj mladcev, ki so pred odrom konstantno headbangali na udarne ritme Primorcev. Vokalist je publiko kar nekajkrat povabil k moshanju, vendar ni bilo pretiranega odziva. Nastop je postregel s priredbo pesmi Repulsive in Its Splendid Beauty, ki ga v originalu izvajajo Crowbar, tako niti sludge metal ni izključen iz žanrske pestrosti skupine, ki bo v kratkem izdala prvenec The Dark Side of Eden. Zame osebno je bila vrhunec nastopa pesem Fallen, ki so jo odigrali že proti koncu seta. Kljub odlični glasbi pa ni šlo brez tehničnih težav, povezanih z bobni, ki so na čase med prehodi povzročile zmedo v ritmu, vendar je bil nastop kljub temu izveden odlično.

Setlista Ghastly Ashes: The Ring, Abacinate, Eden, Shackles, Choking Truth, Full Throttle Vengeance, Repulsive in Its Splendid Beauty (Crowbar cover), Ghastly Ashes, Fallen, Dolls, Very Truly Yours.

Po nastopu se odpravim po novo osvežitev grla, medtem pa se na nastop pripravljajo Project Ash. Metalcore trojček, ki že močno meji na klasičen deathcore. Uvertura v koncert se je začela z elektronsko glasbo, ki postaja vedno bolj popularna odločitev za otvoritev nastopa v core sceni. Začeli so s skladbo What We Could Have Been, ob kateri se je število poslušalcev pred odrom znatno povečalo. Ta večer sem verjetno slišal enega izmed najboljših ekstremnih vokalov na slovenski sceni. Perfektni kriki, dovršeni pig squeali in tehnična podkovanost so me pustili odprtih ust. Odlični so bili tudi nagovori med pesmimi – kakor da bi fantje za seboj imeli že 20 let izkušenj, čeprav imajo za seboj le en album. Malenkost grenkobe pa so v ušesih pustili čisti vokali. So odločilni del metalcora, vendar pevcu manjka malenkost kilometrine, da bi ujel pravi ton. Nič strašnega in nič, česar se z vajo ne bi dalo odpraviti. Kljub temu je pokazal, da je mojster na drugi strani vokalnega spektra, saj bi ga z lahkoto primerjal z že uveljavljenimi vokalisti na core sceni.

V ozadju je bila matrica, ki je odlično dopolnila instrumenta na odru. Oba instrumentalista sta odlično tehnično podkovana, breakdowni in ritmično ozadje pa so perfektni. Za nameček bi mogoče v njihovo zvrst dodal tudi slam, ki je bil najbolj opazen v pesmi Digital Flood. V celoti je bil nastop brutalen, to pa potrjuje tudi dejstvo, da se je v ospredju razvil mosh pit, manjkala pa ni niti stena smrti. Iz publike se je kar nekajkrat slišalo besedo ogabno, ki, če jo razumemo sarkastično, pomeni zgolj odlično.

Setlista Project Ash: What We Could Have Been, Endless, Critical Error, Hellbirds, Gamble, Digital Flood, Monolith, False Reality, Under the Sleeping Sun.

Zadnji na vrsti so bili ljubljanski deathcorovci Beyond The Betrayal, ki so bili roko na srce edini band, ki sem ga poznal pred obiskom petkovega dogodka. Fantje preigravajo simfonični deathcore, ki je popularnost pridobil z vzponom bandov, kot sta Lorna Shore in Shadow Of Intent, katerih elemente sem zasledil tudi pri zadnjih nastopajočih.

Ljubljančanom je uspelo doseči zvok, kakršnega sem vajen poslušati na posnetkih tudi že prej omenjenih skupin. Mešanica melodij in težkih zvokov je močno popestrila vzdušje, ogabno pa je pridevnik, s katerim bi opisal tudi glasbo zadnjega banda, ki je na pretekli petkov večer rezala v dno moje duše. Dovršeni vokali so bili zgolj pika na i celotnemu večeru, za katerega sem bil presrečen, da sem našel še tiste zadnje drobce energije.

Setlista Beyond The Betrayal: Postmortem Promises, The Crown Taker, Blight Eater, Swarm of Terror, Ambrosia, Hellshaped, The Covenant, dodatna pesem.

Da mladi poganjajo sceno, še prekleto drži, pa čeprav v obliki cora in eksperimentiranja z mešanjem žanrov. Kakšna je prihodnost metal scene, bomo še videli, starost obiskovalcev koncerta pa le kaže na to, da mladi vedno bolj poslušajo modernejše oblike metala in njegovih derivatov.