V sredo, 17. 7. 2024, je v popoldanskih urah v avstrijsko mesto Celovec vkorakala nemška elitna divizija letnika 1994 in povzročila hudo razdejanje s številnimi nemiri. Okoliški prebivalci pričajo, da so glasne eksplozije odmevale po celem mestu, dimne zavese in plameni pa naj bi bili vidni z razdalje nekaj kilometrov. Celovec je gorel. Ljudje so kričali, medtem ko so se ognjeni zublji vzpenjali visoko v zrak. Po besedah domačinov pa naj to ne bi bil prvi tovrstni napad na Celovec. Podobnemu razdejanju smo bili priča že maja 2022. Gre za eno večjih operacij te divizije, ki traja že vse od leta 2019 in ruši zidove po vseh večjih mestih Evrope. Govora je seveda o operaciji Stadium Tour divizije Rammstein.

Po nepozabnem koncertu leta 2022 v celovškem Wörthersee Stadionu in navidezno zaključeni turneji so se Rammstein nekako odločili, da pa turneje morda ne bi bilo slabo še nekoliko podaljšati. Po družbenih omrežjih je tako zaokrožil video napovednik, v katerem je bilo za delček trenutka moč opaziti kovinska angelska krila. In to je bil trenutek, ko sem vedel, da je obisk naslednjega koncerta obvezen, saj ta krila pomenijo ta pravo izvedbo skladbe Engel, z visečim Tillom Lindemannom, ki na hrbtu nosi goreča angelska krila, medtem ko množici prepeva, da noče postati angel in Bog to ve. Gre za izvedbo, ki je v živo žal še nisem ujel, saj so v prejšnjem delu te turneje skladbo odigrali le v precej dolgočasni klavirski verziji.

Tresla se je gora …

Tokrat dogodek ni bil tako dobro organiziran kot leta 2022. Takrat je policija po celem mestu usmerjala obiskovalce do travnika, ki je za ta dan služil kot parkirišče, do prizorišča in nazaj pa so vozili brezplačni avtobusi. Tokrat je bilo za parkirišče in prevoz do prizorišča kljub nekoliko dražji vstopnici treba odšteti dodatnih 20 evrov po avtomobilu, tako ali tako pa je bila ta opcija nemudoma razprodana. Iskanje parkirišča v Celovcu pri močno povečanem obisku zaradi dogodka je praktično »misija nemogoče«. Vladala sta kaos in zmeda, vsa večja parkirišča so bila zasedena že od zgodnjega popoldneva, manjša pa so v conah, kjer kot tujec nimaš česa iskati, drugih opcij pa pravzaprav ni. Po skoraj eni uri zmedene vožnje skozi mesto in počez nam je sreča le pomahala in težava s parkiriščem je bila rešena, super. Sedaj pa še močne pol ure dokaj dinamične hoje do stadiona in končno bomo lahko ob vrčku piva uživali v spektaklu. Sem omenil, da se je tisti dan živo srebro povzpelo precej prek 30 stopinj Celzija?

Na moje presenečenje sta bila na stadionu odprta le dva vhoda, eden spodaj za parter in drugi zgoraj za tribune, kar je čakalno dobo za vstop na prizorišče pod žgočim soncem močno podaljšalo. Zopet en minus k organizaciji. Na prizorišče sem posledično prispel s popolnoma preznojeno majico in sem razmišljal, da bi si v kiosku z uradnim blagom skupine kupil novo. Ko sem videl, da želijo za kratko majico močnih 45 evrov, sem spoznal, da majica, ki sem jo imel na sebi, niti ni bila tako slaba, se bo že posušila.

Dogodek je na B-odru (ja, Rammstein imajo dva odra) odprl francoski klavirski duet Abélard, ki preigrava klavirsko prirejene skladbe skupine Rammstein. Glasba oziroma priredbe dueta sicer lepo sovpadajo s kontekstom, ampak predskupine tako velikim imenom z mojega vidika ravno niso potrebne niti ne pritegnejo pozornosti, ker ljudje pač vneto pričakujejo prihod glavne skupine. Ta pa se je iz stolpa na oder spustila ob 20.35.

Nastop so otvorili z nikoli izdano skladbo Ramm 4, ki služi kot imeniten uvod v koncert, saj gre v besedilu zgolj za naštevanje naslovov drugih skladb, ki pa so med seboj kar spretno nanizani in povezani, tako da sploh ne izpade slabo, ampak precej prebrisano. Žal pa se že na tej točki pojavi naslednji minus – zvok. Zvok je bil nekonstanten in neuravnotežen, na trenutke naravnost obupen. Prve štiri skladbe so bile tako popolnoma popačene, nato se je stanje nekoliko normaliziralo, ampak vseeno to ni bilo to. Približno sprejemljiv je zvok postal šele tik pred koncem, tako so v celoti zares blestele le skladbe Ich will, Rammstein in Adieu, škoda.

Poleg pretežno slabega zvoka je bil tudi sam nastop skupine dokaj nepristen in je deloval precej prisiljeno. Energije z odra preprosto ni bilo moč začutiti v tolikšni meri, kot smo od nje vajeni, določeni deli skladb so bili odigrani precej površno, pa tudi Lindemann je vokalno grozno šepal. Imel sem občutek, da je bil kar močno okajen, saj je določene besede izgovarjal narobe, veliko je momljal, nizke tone je odpel slabo in komentarji med skladbami so bili nekoliko čudni. Po koncu skladbe Keine Lust je po tihem v mikrofon zamomljal: »Ich habe wirklich keine Lust« (Resnično nimam volje) in mislim, da se ni hecal, ker je bil več kot očitno brez energije in elana, tudi sama motorika mu je na trenutke delala preglavice.

Rodila se je miš …

Kot sem zgoraj omenil, je bil poglavitni razlog za obisk koncerta pričakovanje surove verzije skladbe Engel. A tudi tokrat je angelček odletel na B-oder ter ob klavirski spremljavi dueta Abélard odjokal le medlo in dolgočasno akustično verzijo.

Pa saj po dežju posije sonce, so govorili že naši stari starši. Tukaj je bilo obratno, po soncu (skladba Sonne) se je ulil močan dež, ki skupini sicer ni preprečil nastopa, z njim so nemoteno nadaljevali, je pa povzročil nekaj nelagodja med obiskovalci, saj jih je dodobra namočilo, predvsem udeležence v parterju. Bog pač ve, da Lindemann noče postati angel. Tako se je koncert v dežju končal ob 22.50.

Kar se tiče organizacije samega nastopa, luči, pirotehnike in drugih elementov, pa je bila ta v piko. S tega vidika je bil koncert izveden maksimalno dobro, profesionalno in izjemno spektakularno. Rammstein pač radi pretiravajo s pirotehniko in na tej turneji so nam predstavili tako velik korak, ki ga najverjetneje niti sami več ne bodo mogli preseči. Toliko ognja, raket, dima, pene in konfetkov v zraku preprosto ne vidiš nikjer drugje. Res vrhunsko. Naj pa kot zanimivost omenim še to, da je bil to kar 134. koncert te turneje, tako da jim te izčrpanosti in brezvolje pretirano niti ne zamerim, malo pa.

Sama predstava je bila res spektakularna, škoda pa, da je bil nastop skupine precej mlačen in površen. Čeprav gre za eno mojih ljubših skupin, si je v živo najverjetneje ne bom več ogledal. Vsaj zaenkrat me ne mika, kaj bo prinesla prihodnost, pa je v rokah Boga, ki prav tako ve, da tudi sam nočem postati angel.

Setlista Rammstein: Ramm 4, Links 2 3 4, Keine Lust, Sehnsucht, Asche zu Asche, Mein Herz brennt, Puppe, Wiener Blut, Zeit, Deutschland (Richard Kruspe Remix) + Deutschland, Radio, Mein Teil, Du hast, Sonne, Engel (Piano verzija), Ausländer, Du riechst so gut, Pussy, Ich will, Rammstein, Adieu.