Ker smo se v uvodniku dotaknili vsega bistvenega v zvezi s tem, bom začel neposredno z glasbo oziroma festivalskim programom.

BEACH STAGE

Hideous Divinity na Tolminator Metal Festu 2025
Italijani Hideous Divinity so stari znanci slovenskih odrov. Resda so včasih intenzivneje nastopali pri nas, v tej zvezi bi lahko rekel, da je korona spremenila to okoliščino. A band je nastopil leta 2023 na edini ediciji MetalDays v Velenju, kar sploh ni dolgo tega, poleg tega pa se septembra vrača v Ljubljano, tako da je spet naokoli. In kaj prinašajo? Brutalni death metal z močnim tehničnim pridihom. Slednje se najmočneje odraža s kitarskimi solažami, ki ostro in nenadno prerežejo klasično brutaliziranje. Ker solaže nimajo neke globlje vsebine in (vsaj zame) tudi niso najbolj zapomljive, sem nastop Hideous Divinity, ki je bil zame tudi prvi koncert dneva, spremljal bolj z razdalje. Toda tudi od tam nisem mogel spregledati energije, ki se je ob relativno zgodnji uri pretakala z odra na publiko in nazaj. Hideous Divinity so uživali močno podporo pod odrom, tudi v obliki mini mosh pita.

GLAVNI ODER

Fulci na Tolminator Metal Festu 2025
Močneje sem prišel na račun s prvim nastopom dneva na glavnem odru. Po hitri selitvi s plaže pred glavni oder sem že bil pripravljen na še en death metal iz Italije. Tokrat me je na odru pričakalo pet možakarjev, ki pa so manj tehnično usmerjeni kot njihovi stanovski kolegi. No, da se razumemo pravilno: Fulci so tehnično podkovani, a glasbeno osredotočeni na zgodnja 90-a (beri: Kanibali pozdravljajo), tematsko pa se pri njih vse vrti okoli grozljivk, morilcev in zombijev. In še ena bistvena informacija: njihovi komadi so v povprečju dolgi nekje dve minuti in pol. Sklep, da se potemtakem že spogledujejo z grindom, sploh ni zgrešen, a k sreči ne dovolj, da bi bil prepojen s pig screami in breakdowni. Pri Fulci močneje zaznavam – kot že rečeno – podobnost z vižami, kot sta Fucked with a Knife in Stripped, Raped and Strangled, kar pa na podlagi komadov, kot sta Fucked with a Broken Bottle ter Stabbed, Gutted and Loved tudi ni težko. Fulci na četrtkovem glavnem odru niso izkoristili celotne minutaže, za pripravo odra naslednjemu bandu so tehnični ekipi podarili osem minut, a vseeno jim je uspelo v 37 minutah odigrati 13 komadov. Najbolj vesel sem bil komadov Apocalypse Zombie, Tropical Sun, Nightmare in Among the Walking Dead, medtem ko so mi predvajani videospoti oziroma grozljivke, ki smo jih lahko spremljali na zaslonu na odru, pomagali pri razvijanju všečnosti tudi ostalih komadov.

Midnight na Tolminator Metal Festu 2025
Prvi očrnjeni band večera, četudi hitrostno poudarjen. Speed/black metal zasedba Midnight iz ameriškega mesta Cleveland nas je prisilila, da vratne mišice zavrtimo v drugo smer, a pri predhodnem bandu zaneten mosh pit je pičil dalje. Menda celo od prvega komada dalje. Kako tudi ne, ko delujejo Midnight kot Motörhead na steroidih. Totalno old school, totalno preprosto in totalno učinkovito. Dobil sem sicer občutek, da je band sčasoma – obstaja že 22 let, za seboj pa ima že skoraj 40 izdaj – postal nekoliko monoton, da so bili njegovi komadi nekoč na začetku kariere bolj raznoliki in bolj zapomljivi. A pustimo moj občutek, posvetimo se raje dogajanju na odru. Če dobro pomislim, sploh nisem imel občutka, da na tistem velikem odru stojijo/sedijo samo trije osebki. Kitarist je bil namreč kot mladi Axl Rose, ki je nekoč večkrat pretekel cel oder po dolgem in počez. Pri gibanju ni kaj dosti zaostajal niti Athenar, le da je bil on več vezan na mikrofon, saj v živo igra baskitaro in poje. Sam sem se najbolj veselil komada Cleveland Metal, ki je del aktualnega albuma Steel, Rust and Disgust, in sem ga tudi dobil, in sicer že v prvi polovici nastopa, tako kot je to bilo v navadi v prejšnjem delu evropske turneje, ki je potekala konec maja in v začetku junija. Vmes je band skočil nazaj čez Lužo in se nato vrnil na Staro celino, pri tem pa je bilo ugodeno njegovi želji, da začne novi del turneje prav v Sloveniji. Wow, kakšna čast! Še dobro, da imamo Dirty Skunks in Tolminator, da se je ta želja lahko uresničila. Na podlagi tega smo lahko med drugim uživali še v komadih, kot so Expect Total Hell, F.O.A.L., All Hail Hell, You Can't Stop Steel in še zaključni Unholy and Rotten z bandove čisto prve izdaje Midnight iz leta 2003.

Cro-Mags na Tolminator Metal Festu 2025
Spet se je zgodila menjava barv, že na daleč se je čutilo in slišalo, da je na vrsti zabava. Thrash metal/hardcore punk/crossover zasedba Cro-Mags je znana po udarnih, hitrih in kratkih napadih, ki poslušalca vedno zadenejo na pravo mesto. In katero je to? Od poslušalca do poslušalca je različno, a z enakim učinkom: gibanje. Mosh pit, circle pit ali »indijanski« ples – tega oziroma nekaj temu podobnega sem zaznal pri skupini Italijanov, ki je stala nekaj metrov stran od mene. Poleg množičnega gibanja, ki so ga Cro-Mags prevzeli od predskupin, pa so poskrbeli za prve clean vokale večera, zaradi njih pa so glavni oder tudi prvič oblegali pank rock ritmi. In ker se Američani zavedajo moči glasbe, sploh metal glasbe, ki praviloma združuje in ne deli, je proti koncu nastopa sledil malo daljši (na)govor pevca, da ne razume politikov, ki z nepredstavljivo močjo, s katero bi lahko delali ogromno dobrega, to raje izkoristijo za delanje slabega. Sporočilo sprejeto – ne samo pri meni, pri vseh navzočih –, žal pa ne pri tistih, ki jim je bilo namenjeno.

Villagers of Ioannina City na Tolminator Metal Festu 2025
Uf, kak šok. Uf, kaka sprememba. Po Cro-Mags sem skočil na oder DIY Stage, kjer sem si privoščil Hak Attak (preveri spodaj), nakar sem se vrnil pod glavni oder. Seveda predhodno nisem naredil domače naloge, da bi se pozanimal o tem, kdo ali kaj so Villagers of Ioannina City. Površno googlanje mi je povedalo, da gre za folk rock band iz grškega mesta Ioannina. Nekoliko bolj poglobljeno googlanje med koncertom pa je potrdilo mnenje o glasbi, ki je prihajala z odra. Band ne proizvaja »vesele« ali »radostne« glasbe, zaradi progresivnega pristopa se glasba Grkov po eni strani uleže na poslušalčeva ramena kot velikansko breme in ne dopušča kaj dosti več kot zasanjanega miganja oziroma lahnega prestopanja z levice na desnico in obratno, po drugi strani pa udarni stonerski ritmi omogočajo, da človek tu in tam tudi začupa. A ne glede na eno ali drugo, hitri gibi nikoli niso na sporedu.

Me And That Man na Tolminator Metal Festu 2025
Zaradi Me And That Man sem se odločil za ponovni obisk Tolminatorja. A ne zaradi tega, ker bi bil tak velik oboževalec vsega, kar počne Nergal, temveč preprosto zato, ker mi je glasba najkasneje od albuma New Man, New Songs, Same Shit, Vol.1 dalje všeč. Veselil sem se komadov, kot so My Church Is Black, Burning Churches ter Coming Home, in te tudi dobil. Četverica je nastopila z dodatnim vokalistom, čigar identiteta mi je do pisanja teh vrstic samo en dan po koncertu ostala neznana. Se je pa videlo, da se četverica z njim zelo dobro ujema, tako da bi rekel, da gre pri Me And That Man v živo za peterico, četudi dodatni pevec ni ves čas z bandom na odru. Sicer pa je band začel nekoliko počasneje oziroma bolj umirjeno in malo hitrejše komade prihranil za konec. No, če lahko v primeru viž iz hiše Me And That Man sploh govorimo o hitrosti. Band igra po Nergalovih besedah blues in načeloma naj ne bi imel česa iskati na odru festivala, kakršen je Tolminator, zaradi česar je organizatorjem še dodatno hvaležen, da je lahko še četrtič, petič ali morda celo šestič obiskal Tolmin, ki mu je že od nekdaj zelo všeč in pri srcu. Na tem mestu se tudi avtor teh besed zahvaljuje Skunksom za drzno odločitev, da v Slovenijo premierno pripeljeta dark folk/blues/Amerikana zasedbo Me And That Man in jo postavita na oder Tolminatorja. Kapo dol! Nazaj h glasbi … Z zborovskim petjem me je navdušila izvedba pesmi Surrender, z veseljem sem sprejel nov komad, kajti nov album je na poti, med izvedbo priredbe White Faces, ki jo v originalu izvaja Nergalov najljubši ameriški pevec Roky Erickson, sem bil presenečen nad tem, koliko obiskovalcev okoli mene pozna besedilo na pamet, medtem ko se je z napovedjo in motiviranjem k sodelovanju med petjem pesmi Blues & Cocaine Nergal znova izkazal kot karizmatičen frontman s številnimi kilometri odrskih izkušenj.

Cradle Of Filth na Tolminator Metal Festu 2025
Ko sem se odpravljal proti odru, da si ogledam nastop headlinerjev večera, sem opazil dvoje. Glede na izgled odra bodo Cradle Of Filth ponovili lansko vajo iz Kina Šiška in glede na številne glave pod odrom so Angleži oziroma Dani Filth ter kompanija še vedno relevantni. Slednje izjave ne razumite žaljivo ali podcenjevalno, kajti med koncertom sem se tega vedno močneje zavedal tudi sam. Cradle Of Filth so pač avtorji številnih zimzelenih komadov, s katerimi smo odraščali v 90-ih oziroma v začetku novega tisočletja in z njimi izoblikovali osebnosti, kakršne smo danes. Komadi The Forest Whispers My Name, The Principle of Evil Made Flesh, Cruelty Brought Thee Orchids ter Her Ghost in the Fog bodo ostali večni hiti in bodo vedno pritegnili k headbanganju. Resda band zadnja leta ubira nekoliko mirnejše in manj ekstremne melodije, a z Danijevim krikom, kričanjem in cviljenjem še vedno ostaja zvest ekstremni metal glasbi, zaradi česar ne čudi, da se med koncertom v Tolminu crowd surfing ni in ni želel končati. Pri tem me je najbolj razveselilo dejstvo, da so se tega udeležili tudi mladi obiskovalci koncerta, pogled na njihove nasmejane obraze, ko so zapustili predel pred odrom in se znova pomešali med preostalo publiko, pa je tudi neprecenljiv. Koncert si bom pa zapomnil še po dveh stvareh: (1) Death Magick for Adepts je band zaigral z dodatnim vokalistom, nekakšnim »močnim« pastirjem z glavo kozla na pastirski palici in (2) Daniel Lloyd Davey ima rojstni dan 25. julija. Zaradi slednje okoliščine je za nekaj sekund obmolknil in se prepustil rojstnodnevni čestitki iz grl (več?) tisočglave množice.

DIY STAGE

Hak Attak na Tolminator Metal Festu 2025
Hak Attak prihajajo iz Idrije in igrajo hardcore punk. Njegova izvedba je divja, hitra in direktna, četrtkova publika pa je med mirnejšim dogajanjem na glavnem odru očitno potrebovala ravno to. Gužva je bila tolikšna, da sem komaj po nekaj komadih ugotovil, da pri tem bandu »poje« ženska. Čestitke za nastop!

Pigs Parlament na Tolminator Metal Festu 2025
Pigs Parlament so v četrtek nastopili dvakrat. Niso edini band, ki so letos na Tolminatorju nastopili dvakrat. Mislim, da je to povezano z nekaterimi odpovedmi, ki jih je organizator napovedal v zadnjem trenutku, iskanje zamenjave pa bi bilo prej zahtevno kot lahko. Sicer ne morem trditi z gotovostjo, a menim, da Pigs Parlament niso ponudili dveh istih nastopov. Sam sem si ogledal prvega, pri čemer sta mi najprej v očesi padla trobentača, vsak na svoji strani rampe. Ja, tako je, Pigs Parlament so ska pank-HC zasedba s trobentami. Verjetno vas je večina to že vedela, a sem vseeno želel poudariti svoje navdušenje nad uporabo trobil, saj ta niso ravno vsakodnevna. Zato tudi ne čudi, da je bila gneča v primerjavi s tisto med nastopom Hak Attak podvojena ali celo potrojena. Ker sem želel videti več, sem se podal okoli rampe, na drugi strani pa je dodatno zabavala mladenka, ki se je igrala z ognjem. Torej: HC ska pank, moshpit, crowd surfing, skejtanje in ognjeni šov. Čakanje na naslednjega nastopajočega na glavnem odru je minilo kot strela.