Glede na to, kako se je začel dan, sem vesel, da sem sploh uspel priti iz Kranja do Tolmina. Borih 80 kilometrov vožnje pa še te je moja kripa komaj premagala. Zamudil sem Entorio in Taste of Plague, banda, ki sem si ju želel nadvse pogledati na beach stageu. Dobro, nima veze. Življenje gre naprej, jaz pa z njim. Bom pač začel s skupino, ki sem jo videl kot prvo na letošnji izvedbi festivala ob najlepši slovenski reki.

Tol Morwen na Tolminator Metal Festu 2026
Vedno rad slišim band z ekstremnimi vokali, ki ga vodi ženska. Tol Morwen so bili praktično že prvo prijetno presenečenje festivala in to kot prvi band, ki sem ga tam sploh slišal zaradi zamude, ki se je nabrala tekom vožnje. Melodični death metal band, ki v svojih besedilih ponuja vikinško mitologijo, katere odraz so tudi njihove telesne poslikave. Vokalistka je ponudila tudi čiste vokale, ki so bili po mojem mnenju povsem odveč. Če povzamem, je bil nastop pozitivno presenečenje z zadnjo izjemo, ki pa ne bo povsem pokvarila osebne izkušnje. Glede na to, da zanje pred tem še nisem slišal, po vsej verjetnosti sledi raziskovanje po vikinških poteh.

TLMNTR na Tolminator Metal Festu 2026
Pravo presenečenje, kar se tiče vzdušja, in ker so dobesedno domači band, se spodobi, da dobijo svoj razdelek v reportaži. Če je bil prostor pred odrom pri skupinah pred nastopom domačinov precej prazen, je uvertura v nastop TLMNTR poskrbela, da se je ta že precej napolnil. Poluren party metal (še vedno bolj metal kot Alestorm) nastop je že postregel s prvimi piti, ki so se nato samo še nadaljevali proti koncu nastopov na odru na plaži. Baterije za celoten vikend so bile že docela napolnjene, kar se je pokazalo že pri naslednjem bandu, saj energija ni in ni pojenjala.

Xonor na Tolminator Metal Festu 2026
Xonor, švicarski thrasherji, ki sem jih spoznal prek kratkih vsebin, so na oder pridrveli v maskah. Že takoj sem vedel, da bodo postregli z nastopom, ki bo publiko pripeljal na energijski nivo, ki je zaželen med celotnim festivalom. Sicer v samih elementih nisem zasledil nič novega, na koncu pa sem le spoznal, da so fantje kombinacija thrash metala in hardcora, kar so potrdili breakdowni in two step ples publike v ospredju. Tudi prisotni pred odrom so v nastopu uživali, sami pa so ga popestrili z različnimi aktivnostmi (metanje napihljivih obročev na glave, kar se mi je zdelo nadvse zabavno). Nastop so zaključili ob nekaki stalnici publike: »Hočemo še!« To je samo pomenilo, da so fantje svoje odigrali odlično.

Siberian Meat Grinder na Tolminator Metal Festu 2026
Ruse sem v živo enkrat že videl na Metelkovi. Baje. Kolegi pravijo, da je bilo noro dobro, jaz pa spomina preprosto nimam. Zato sem rekel, da jih moram obvezno videti na Tolminatorju. Danes bom nastop ocenil kot povprečen, mogoče celo zaradi lastnih visokih pričakovanj. Iskreno niti ne vem, kaj je manjkalo, saj mi je kljub dobrim riffom, ki so vodili v vsak nov komand, nekaj striglo. Samo vzdušje je bilo odlično in je sledilo prejšnjim nastopom. 

TodoMal na Tolminator Metal Festu 2026 
Po selitvi z beach stagea na glavni oder sem že slišal prve takte naslednjih nastopajočih. Že takoj je vsa vnema, ki sem jo nabral na odru na plaži, izginila. Prepočasni takti atmosferičnega doom metal projekta iz Španije sploh niso sedli v vmesno fazo prehoda med odri. Čeprav je dober doom, bi ga z veseljem prestavil na poznejši termin, po glavnem bandu, za postopno umiritev večera. 

Employed To Serve na Tolminator Metal Festu 2026
Naslednji nastopajoči so bili Britanci Employed To Serve in čisto iskreno je band iz okolice Londona res zaposlen s služenjem skupnosti težje glasbe. Čeprav njihovega repertoarja ne poznam, sem se hitro prestavil bliže odru. Ne morem dovolj poudariti, da na core sceni manjka skupin z vodilnim ženskim vokalom. Punca je preprosto »pokidala«. Tudi čisti vokali kitarista so odlično sedli v koncept celotnega performansa. Uspeli so nabrati kar nekaj udeležencev pod odrom, ki so začeli tudi prvi circle pit večera (vključno z menoj, hehe).

Moscow Death Brigade na Tolminator Metal Festu 2026
Ruse sem enkrat že gledal v TrainStation SubArtu v Kranju. Bilo je super. V festivalskem kontekstu? Zame osebno bi bolj spadali na beach stage, ampak je vse stvar osebnega okusa. Daleč od tega, da bi ponujali slabo glasbo, ampak so preprosto ponudili žurko, ki bi sedla v dopoldanski del oziroma ogrevanje na festivalsko dogajanje. Ruski rap metal skupek sem spremljal iz ozadja, od koder je nastop zvenel kar precej odločen, s čimer se je po slišanem strinjala tudi publika. 

Bleed from Within na Tolminator Metal Festu 2026
Pri Škotih so manjkale samo še dude. Ko je Scott na oder prišel v škotskem kiltu, sem preprosto vedel, da bo to eden izmed mojih najljubših nastopov na tem festivalu. Dobršen del svojega seta so nam ponudili najnovejšo izdajo iz 2025, Zenith, z naslovno skladbo pa so tudi odprli nastop. Že takoj so nadaljevali s svojo najbolj znano skladbo The End of All We Know, ki je publiko popolnoma prevzela. V nadaljevanju se je napetost le stopnjevala, občasno pa se je sprostila z mosh pitom, circle pitom ali pa steno smrti. Nazadnje sem fante videl leta 2023 v Zagrebu ob boku Amon Amarth, kjer so nastopili brez glavnega vokalista Scotta, in moram reči, da je bil, čeprav je Jei kot nadomestni vokalist takrat opravil odlično delo, nastop tokrat popolnoma nasproten kontrast. Tudi Scottovo crowdsurfanje je takrat odločno manjkalo, saj je že nekaj časa stalno prisotno na vseh nastopih Škotov. 

Deafheaven na Tolminator Metal Festu 2026
»Sem Deafheaven sploh kaj poslušal?« je bilo vprašanje, ki sem si ga postavljal med vožnjo v Tolmin. Odgovor: »Da, ampak ne dovolj, da bi lahko konkretno sodil o njihovem nastopu.« Na koncu nisem bil razočaran. Eksperiment black metala in nekakšnega shoegazea je uspel, zato moram priznati, da sem tudi sam kar nekajkrat premaknil glavo v vertikalni osi. Bil sem na obilici koncertov, vendar takega groova na koncu komadov še nisem doživel. Tresle so se mi kosti in to dobesedno. Nastop sem preživel nekje v ozadju, kjer sem nabiral energijo za glavni akt večera. 

In Flames na Tolminator Metal Festu 2026
Po prebijanju v prostor pred odrom sem imel čevlje že uhojene in popolnoma blatne, torej se lahko samo pripravim na vremensko napoved v naslednjih dneh. Še nekaj izmenjanih besed, kaj kmalu pa so se ugasnile luči. Končno je en izmed mojih najljubših bandov pripravljen, da razbije Tolmin. Že pri prvem komadu so se kocine postavile v popolno vertikalo. Colony, naslovni komad albuma, ki je pičla dva tedna starejši od mene, je bil prvi v setu, s katerim so In Flames začeli nastop, in pustil me je vse prej kot ravnodušnega. Kljub malenkost slabšemu miksu tonskih mojstrov (tih vokal in preglasen kick drum) so nastop izpeljali odlično. Tudi interakcija s publiko je bila na vrhuncu večera, sploh pa se je vzdušje dvignilo, ko so za starejše fane (in mene) napovedali komad Artifacts of the Black Rain z drugega studijskega albuma The Jester Race. V mojem perfektnem svetu bi se raje poslužili Moonshield, vendar je vse voda pod mostom. Pika na i celotnemu dnevu. Setlista je obsegala praktično celoten njihov nabor albumov, vključno z najnovejšim Foregone, kar je za skrajšan festivalski program presenetljivo, vendar zame osebno popolnoma sprejemljivo. Zvok se je tekom koncerta le začel izboljševati, tako da sem prepričan, da smo glavni oder v večini zapustili zadovoljeni.

Evo, konec prvega dneva. Vreme odlično, Soča mrzla. Gremo naprej.