Metallica so največji metal band pod soncem. Morebiti se lahko prepiramo o tem, kateri metal band je najboljši, saj gre pri tem vprašanju za stvar okusa, o katerem se sicer nima smisla kregati, a kaj ko smo metalci glede tega vprašanja vedno zelo samosvoji in predvsem zaščitniški do nam (najbolj) ljubih bandov. No, če bi moral izbirati med meni ljubimi »mainstream« metal bandi, bi z gotovostjo na sam vrh uvrstil Metallico, ker se moja naveza z bandom ni končala pred albumom Black ali z njim, temveč z veseljem konzumiram tudi novejše viže. No, pri aktualnem 72 Seasons se mi zatakne, a do tega na vsakem albumu najdem več različnih svetlih točk, če že ne blesti cel album.

No, to je torej moj osebni okus, ki pa ga potrjujejo tudi prodajne številke. Z le malo truda (beri: guglanja) se zlahka ugotovi, da so Metallica metal band, ki je igral pred največjim občinstvom, in sicer se je leta 1991 takrat pisal 28. september, vse skupaj pa se je dogajalo v Moskvi na dogodku z imenom Monsters of Rock. »Predskupine« so bile AC/DC, Pantera in The Black Crowes, dogodek pa naj bi obiskalo kar milijon in pol ljudi. Vas še nisem prepričal? Pa gremo dalje ... Na seznamu najbolje prodajanih metal albumov vseh časov boste na prvih petih mestih našli samo Metallico, začenši z albumom Black, ki je bil prodan v 32,5 milijona izvodih, medtem ko je na petem mestu Load s še vedno vrtoglavimi številkami – 12,5 milijona prodanih izvodov.

Metallica je največja!

In tako potem ne čudi, da so se tudi v Sloveniji našli štirje nadobudneži oziroma ljubitelji banda, ki so se odločili preigravati največje metal hite. To so:

Jure Jurca – James Hetfield (kitara, glavni vokal),
Matevž Pavčnik – Kirk Hammet (kitara, vokal),
Borut Šemerl – Robert Trujillo (bas, vokal),
Primož Jelševar – Lars Ulrich (bobni).

Ker z dotičnim prispevkom nikoli nisem imel namena ustvariti klasične reportaže, v nadaljevanju ne bom pisal o tem, kateri komadi so bili zaigrani v kakem vrstnem redu. Za okvir tega pisanja je pomembno le, da se je kvartet odločil predrugačiti originalne komade, ki po svoji naravi »sekajo kot hudič«, in jim nadeti akustično podobo. Koncept te preobrazbe so Unforgiven4 poimenovali Naturallica. Včasih v bolj country maniri, drugič v bolj reggae slogu, a vselej z velikim poudarkom na riffu smo se lahko čudili ali samo uživali v tem, kar so Metallica ustvarili v svoji danes že skoraj 50-letni zgodovini. Akustični komadi, torej okleščeni na minimum, so kljub vsemu zveneli veličastno, a hkrati pri pravih ali »true« metalcih zbudili izrazite skomine po več, po elektronski verziji, po originalu. Je to kritika? Ne, pohvala!

In da je bil večer še dodatno zaokrožen, je prvi in drugi del nastopa – ja, možakarji so nam privoščili »kratek premor za čik, pir in/ali scanje« – povezoval naš cenjeni kolega in bivši sodelavec Dajnomir Gorjanec. Začenši s predstavitvijo programa smo v drugem delu bili deležni podrobnejše predstavitve posameznih članov banda, ki je vsebovala vse karakteristike stand-up nastopa. Tako v Mariboru seveda ni šlo brez omembe sodelovanja med danes že pokopanimi grinderji Ambassador of Sifilis in štajerskim slavčkom Damjanom Murkom, kar pa je bila le ena od številnih iztočnic, s katerimi je Gorjanec dodobra nasmejal publiko in večeru podelil dodatno posebno noto.

Četudi nisem velik ljubitelj cover bandov in se odločim za obisk koncerta, ko so zvezde in sateliti v pravem razmerju, mi tokrat zaradi vsega opisanega nikakor ni bilo žal. In ravno to, kar Unforgiven4 ponujajo z Naturallico, bi moral biti smisel vsakega cover banda. Torej ne samo oponašati oziroma imitirati, temveč predrugačiti in ponuditi nekaj lastne identitete. In tako nekako tudi pridem do nezamenljivih Laibach, a to pa je že druga zgodba.

Naj Metallica živi večno!