Metal paket z izjemno krinđ imenom, kot se za starošolski metal spodobi: Sinovi upora, je v petek na račun Umazanih dihurčkov prispel v Orto Bar. Upor proti čemu je štiri skupine, ki jih je paket vseboval, zaplodil, lahko le ugibamo.

Pri prvi, Inconcessus Lux Lucis, ki je začela igrati ob nič kaj uporniški zgodnji uri, je šlo najverjetneje za upor proti lahko izgovorljivim imenom. Angleška skupina se je po nekaj letih obstoja pod imenom Whorethorn preimenovala, v nekem intervjuju pa so pojasnili, da je bil pri poimenovanju ključen numerološki pomen števila črk, latinščino pa so izbrali, ker je …

Na sobotni večer sem se pokašljujoč in smrkajoč prebijal skozi metalsko množico proti zgornjemu odru Kina Šiška. A metalska množica se ni obnašala kot se zanjo spodobi. Namesto mrkega mahanja z lasmi ali moshanja so dolgolasci evforično poskakovali, po zraku nabirali namišljene češnje in menjavali nevidne žarnice. Pravzaprav tudi glasba z odra ni bila metal.
Zastavlja se torej vprašanje, zakaj o tem torej sploh berete na Paranoidu?

Odgovorov je več, čeprav morda noben izmed njih ni zadosten sam po sebi. Najprej in najočitneje; večina obiskovalcev je izkazavola plemenske simbole metalstva. Pole…

Po mnogih letih sem v sebi ponovno zaslišal klic Grindcora in se pobožno podal na romanje v najsvetejšega vseh krajev, Obscene Extreme v Trutnovu, kjer se naš gospod že enaindvajset let za nekaj dni utelesi vsak začetek julija. V to meko, katere geslo se glasi »In Grind we Trust!«, mora vsak grindcorovec popotovati vsaj enkrat v življenju. Takšni so običaji naše vere.

Že na železniški postaji v Pragi so se romarji iz vseh dežel, prepoznavni po insignijah raznih svetnikov Grinda, v črni reki teles, trepetajočih v pričakovanju, zlivali na vlak, namenjen v odročno hribovje na severni češki meji. …

Po desetih letih so se na kraj zločina v Channel Zero vrnili klavci nun. Koncert Nunslaughter v Ljubljani davnega leta 2009 se je v kolektivni spomin vpisal kot izjemno doživetje, v zgodovino pa kot prvi in kolikor mi je znano zaenkrat edini metal koncert v Sloveniji, ki so ga krščanski skrajneži poskušali preprečiti z grožnjami.

A jim ni uspelo in Nunslaughter tako že vse od leta 1987 neovirano širijo svoje sporočilo totalnega sovraštva in netolerance do kristjanov. Vendar pa so tako glasni, da jih je slišal celo sam očka bog na svojem nebeškem tronu in jih v srdu štrafnil tako, da je leta 20…

Menda se Orto Bar prodaja. Menda se prodajajo tudi dekleta v nočnem baru pod Orto Barom. A v soboto smo imeli priložnost prisluhniti bandu, ki se v tridesetih letih svojega delovanja ni nikoli prodal – ne glede na to, da so se po polni veliki dvorani Orto Bara sodeč karte za njihov koncert prodajale precej dobro. Obiskanost koncerta velikanov floridskega death metala stare šole je presegla vsa moja pričakovanja, sploh ker sta bili predskupini precej neznani, žanrsko povsem drugačni in izbrani po meni povsem nerazumljivem ključu ter skoraj zagotovo nista pritegnili dodatnih obiskovalcev.

Prvo s…

Ko je Manuel Gagneux pod imenom Zeal and Ardor aprila leta 2016 na Bandcamp naložil svoj prvi album Devil is Fine, ki ga je v celoti odigral in sproduciral sam, je internet domala podivjal. Album je, povsem nepričakovano, čez noč postal uspešnica, kolikor je pri obskurni glasbi sploh mogoče govoriti o uspešnicah, in Gagneuxu ni preostalo drugega, kakor da podpiše z založbo, si omisli skupino glasbenikov in prične s turnejami. Hvala bogu (in Dihurčkoma) ga je tako v ponedeljek v sklopu turneje zaneslo tudi v naše kraje, natančneje v Orto Bar.

Oder sta ogrevala Nyos, duet iz Finske, čigar glasbo…

V suši, ki zadnje mesece pesti koncertno sceno v Ljubljani, je bil nastop psihedeličnih doomerjev Jex Thoth v ponedeljek v Gromki blagodejen, kot težko pričakovan majski dež. Gre za metaforo, ki nima mnogo skupnega z dejanskostjo, kot je dokazal vse prej kot dobrodejen majski dež, ki je po koncertu lil kot iz škafa.

Kar težko je verjeti, da je minilo že šest let, odkar so Jex Thoth nazadnje igrali pri nas. Njihov nastop davnega leta 2012 mi je ostal v spominu kot eden boljših koncertov. Čeprav se je od takrat zamenjala večina članov, skupina pa je izdala nov album in EP, se je v teh šestih let…

Kot zaključek feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore, ki je letos potekal že devetnajstič in kot nekakšen podaljšek dneva žena, je ekipa R.A.F.A.L. organizirala koncert feminističnih crust bendov, ki jih v celoti ali vsaj delno sestavljajo ženske.

Oder in občinstvo so najprej ogreli domači hardcorovci Pakt. Skupina, ki člane deli z bendi, kot so Human Host Body, Melete in Anarho Terror Squad, igra nekakšno mešanico agresivnega crusta in primitivnega hardcore punka, predvsem pa prisega zvestobo d-beatu, ki je, kakor lahko razberemo iz njihovih besedil, še edino, kar bedi životarjen…

Turneja Black Twilight Circle je nekaj, česar gotovo nihče, ki posluša black metal, ne more zamuditi brez obžalovanja in slabe vesti. Gre namreč za majhno skupino Indijancev iz Kalifornije, ki tvori kopico obskurnih black metal bandov, zbranih okoli Eduarda Ramíreza in njegove založbe Crepusculo Negro. Na evropski turneji so tokrat najbolj znani izmed njih – Volahn, Arizmenda, Dolorvotre in Blue Hummingbird on the Left – v vseh pa se izmenjujejo bolj ali manj isti glasbeniki. Najbližje našim krajem bo turnejo mogoče videti v Zagrebu v nedeljo 28. 1., sam pa sem si jo uspel ogledati že nekoliko…