Česar Condemnatio Cristi ni uspelo s Prolegomenon, jim je uspelo z Iceberg, in sicer posneti ter izdati EP. To torej pomeni, da imamo pred seboj nekoliko krajšo izdajo, kot smo jih od banda vajeni.

Iceberg prinaša tri klasične in eno instrumentalno pesem. Plošček se začne povsem po mojem okusu, in sicer v slogu Immortal iz obdobja albuma At the Heart of Winter. Komaj v drugi polovici otvoritvenega komada Art of Eternity se oglasi visokotonažna kitara, ki spomni poslušalca na to, kdo je dejanski avtor pričujoče pesmi, in poskrbi za povezavo z bandovimi koreninami. Drugi komad Spatial Rhymes že vsebuje več melodike, zaradi česar si recenzirani plošček v mojih ušesih pred »black metal« zasluži še opisnik »melodic«. A lepotičenje ne traja dolgo, najkasneje s tretjim polnopravnim komadom As Canons Fade je vsega lepega konec, na vrsti je spet hiter in udaren black metal. No, zadnji preobrat pa predstavlja zaključni outro Arctic Sorrow, pri katerem bolj ali manj vse pove že ime. Predstavljajte si, kako se mogočna ledena gora v temi noči premika neslišno po širinah morja.

Zasedba je torej z najnovejšo stvaritvijo skoraj v celoti odložila simfonične ali »cinematic« elemente in tako ponuja »preprostejši« black metal. S tem se je približala Denisovemu stranskemu projektu Sinn, ki pa naj bi bil pokopan, zaradi česar je podoba Iceberg povsem razumljiva. A pustimo se presenetiti, kaj bo prihodnost dejansko prinesla, konec koncev so bili Condemnatio Cristi že tudi pokopani.