Condemnatio Cristi je domača simfonična black metal zasedba, za katero stoji Denis Mauko. V kolikšni meri Denis pri recenziranem projektu še sodeluje z drugimi glasbeniki oziroma je ta postal povsem njegov – tako kot Sinn – se na tem mestu ne bom spraševal, četudi bi bilo za tovrstna vprašanja več kot dovolj prostora, kajti EP Thus Spoke the Eternal Flame vsebuje samo dve pesmi.

Nov izdelek od Condemnatio Cristi je torej ponovno krajše narave, v primerjavi s predhodnim EP-jem Iceberg pa je skoraj za polovico krajši. Thus Spoke the Eternal Flame ponuja malo več kot deset minut glasbe.

Na prvem mestu je The Hidden Harmony Ignites. Pesem se začne s klavirskim uvodom, ki spominja na grozljivke tipa Petek 13., nakar se pridružijo nežna godala in poslušalcu povedo, da ima pred seboj balado oziroma žalostinko. Skladno z naslovom malo pozneje vajeti prevzame čudovita kitarska solaža, ki se je verjetno ne bi branil noben hard rock ali heavy metal band. Druga stvar, ki v tej pesmi čudovito deluje, je večmelodično kitarsko dogajanje, pri katerem se clean kitara loči od glavnega riffa, tako da spominja na kapljanje vode.

Na drugem mestu je Between the Man and the Flame. Pesem je grajena tako rekoč nasprotno uvodni, kajti začne se izredno hitro in udarno, nato pa se umiri. Šus je sicer dobrodošla sprememba, a pravo lepoto v sebi ponovno nosijo spokojne melodije, ki predstavljajo antipod kričečemu vokalu.

Thus Spoke the Eternal Flame je sicer izredno kratka izdaja, toda v svoji kračini nosi toliko nalezljivih trenutkov, ki pritegnejo, da si poslušalec na koncu želi ponovitve. Večkratne.