Ob zloveščem latinskem imenu skupine in kljukastem logotipu bi od istrske četverice Infernal Tenebra pričakoval black metalski masaker in tuleče himne na čast padlim angelom, vendar že ob prvih zvokih ploščka As Nations Fall postane jasno, da temu ni tako. Tekom odraščanja se je skupina namreč razvila in ob bližajoči se polnoletnosti mutirala v melodični death metal.
Death metalska prvina po zgledih Švedov je postavljena na prvo mesto, pridevek melodični pa tu na srečo ne pomeni jokave zvodenelosti in flirtanja s pop všečnostjo, pač pa dejansko označuje, da nam Infernal Tenebra namesto kakofonične disonance postrežejo z obilico zapomnljivih kitarskih melodij. Te vsaki skladbi dajejo svoj pečat, prepoznavnost in čustveni naboj. Predvsem ta zadnji element je tisti težko prepoznaven faktor, pri katerem ugotovimo, kako iskrena je skupina pri produciranju svoje glasbe. In moram reči, da Infernal Tenebra delujejo prepričljivo.
Resnost se kaže že v izpiljeni produkciji, kjer uravnotežen zvok poskrbi, da se inštrumenti kakor puzzli sestavijo v celovito zvočno podobo skladbe, pozornost pa je namenjena tudi subtilnim detajlom, ki še po večkratnem poslušanju pritegnejo pozornost.
Vokal Darka Etingerja preide od sicer povsem artikuliranega in razumljivega growla med običajnimi verzi do gromkega, ne povsem čistega petja med refreni. Ti so presenetljivo spevni in dajo uvodni skladbi The Seventh Seal melanholični pridih, sledeči Catharsis izpade ogorčeno, The End Justifies the Means je prežet z apokaliptično tragiko in tako dalje.
Komadi so večidel naspidirani in ritmi bobnov le redko popustijo vajeti iz galopa v srednji tempo, začinjen z refrenom, kitarsko solažo ali melodičnim gruvom. V kitarskih linijah je zaznati prijeme, ki delujejo znano in domače že vse od In Flames, At the Gates ali Hypocrisy dalje, vendar so seštrikani v povsem samosvoje vzorce. Svojevrstna zanimivost pa je zaključna skladba Black Sun, kjer uvodna linija vzbudi rahlo asociacijo celo na melodijo Vijolice od Niet.
Opisani plošček sicer ne bo premaknil meja glasbe ali zamajal temeljev države, ponuja pa tričetrt ure energične in udarne zabave, med katero se boste zalotili pri podzavestnem headbanganju in strašenju bližnjih s kričanjem refrenov. Da Infernal Tenebra niso od muh, dokazuje tudi podatek, da se letošnjega aprila odpravljajo v Ameriko na turnejo skupaj s Testament in Sepulturo. Če se po kakem slučaju tudi vi odpravljate tja, jih velja preveriti v živo.