V preteklih dneh smo imeli možnost poslušati nov izid slovenske zasedbe atmosferičnega black metala – Kamre. Drugi plošček, naslovljen Unending Confluence, je tako kot prvenec izšel pri italijanski založbi Avantgarde Music, znani po velikih imenih ekstremne glasbe (Behemoth, Ad Hominem, Shining itd.). Kakšna sreča in čast, da imamo na svetovni sceni, predvsem pa v Sloveniji, še black metal bande, ki ne tekmujejo zgolj, kdo ima večjega (»bpm« namreč, pokvarjenci), ampak postavljajo na prvo mesto atmosferičnost, ustvarjalnost in izvirnost. Že prvi pogled na cover art razblini strahove, da bi šlo še za eno generično črno mašo.

Ob kratkem intru uvodnega komada Unlightment me prevzame nostalgija po Negură Bunget, vendar se vzporednice kmalu razblinijo. Skupina ne zapravlja časa in takoj naredi ofenzivo na vse čute poslušalca. Večplastne izmenjujoče se riffe spremljata emancipiran bas in artilerija na bateriji, ki ne popušča niti, ko preostanek zasedbe občasno upočasni ali prepusti oder zgolj akustiki in atmosferičnim klaviaturam. Bobni so tudi najbolj stalen, ozemljen element, vendar nikakor ne predvidljiv. Pri izmenjavi kitarskih riffov in sestavljanju komada v celoto prideta na plan eksperimentalnost ter disonanca kot temelja, o katerih se veliko govori v kontekstu s Kamro. In priznam, da mi ju je kot ujetniku norm in ustaljenih struktur na tej plošči ravno prav. Skladno z zvrstjo pričakovane vokale občasno nadomeščajo čist vokal in predirljivi kriki, ki so prava oda norosti ter vpeljujejo nekakšno igrivost v drugače pretežno mrakobno osnovo.

Unending Confluence je album, ob katerem vam zagotovo ne bo dolgčas. Pred kratkim smo pisali in memoriam kraljem slovenske ekstremne scene, Dekadent, in ne morem si pomagati, da se ne bi spraševal, kdo so kandidati, ki bi lahko poprijeli za žezlo. Vsekakor bomo kariero Kamre spremljali z velikim interesom. Kralj je mrtev, naj živi Kralj!