Si drznem reči? Batushka je mrtva, naj živi Batushka! Četrtek zvečer – Orto bar (končno) poka po šivih, in če si izposodim šalo kolegov, morda zato, ker obiskovalci ne vedo, da je originalna Batushka vmes razpadla.

Za šankom slišim otvoritev Parižanov Houle, ki glasbeno zvenijo kot zgodnji poskusi drugega vala black metala, zamolkli vokal pa kot Varg s svojega prvenca. No, kmalu ugotovim, da je to »hrošč« in ne cilj – posledica Ortovega razvlečenega hodnika, v katerem se zvok odbija okoli vogala kot žogica za pingpong. Žal boljša pozicija ne popravi prvega vtisa, saj band na momente zveni franc…

Verjetno se še kdo sprašuje, ali ta reportaža sploh spada na Paranoid. Heh, to debato sva imela tudi z urednikom Dejanom. V današnjem času se v metal zvrst in subkulturo zliva vedno več takih in drugačnih »-corov«, in čeprav sem vedno potegnil črto pri grindu, Hanabie. le nisem hotel izpustiti.

Prvo presenečenje večera: popolnoma nabita dvorana – pri predskupini! Jeseničane Within Destruction, priznam, poznam samo po imenu. Trio igra res (ampak res!) soliden deathcore in drži celo dvorano pokonci. No, pa tudi v zraku! Ne vem, če pomnim, da bi v več kot 20 letih koncertovanja doživel, da se na …

Uriah Heep. Band, ki me spremlja že desetletje in sem si ga res želel videti v živo, pa mi nikakor ni bil namenjen. Potem pa Koroška, zibelka slovenskega alpinizma in puškarstva. Idilična (slovenska, heh) vasica Možberk v predmestju Celovca je tokrat gostila britanski trio Nazareth, Bonnie Tyler in Uriah Heep. Končno!

Direktno s Tolminatorja se odpravim na drug konec Slovenije, iz doline v dolino, z bluesa na blues in pregovorno (a v bolj dobesednem pomenu) z dežja pod kap. Če je v Tolminu četrtkovo vreme zdržalo in sem se samo zbudil v jutro z mokro spalko (od dežja, pokvarjenci!), je bila nap…

Po neverjetnem nastopu Ambre sem imel le teden pozneje prav tako v Orto Baru priložnost uživati še na enih kraljih progresive, Dvne in njihove podpore Allochiria.

Grki Allochiria so otvorili … močno. Načrtovano sem se pustil presenetiti, zato si prej nisem zavrtel slehernega komada in ni mi bilo žal. V glavo mi je kot prva šinila ta misel: »Nekdo je razrezal dobre elemente iz meni ljubih bandov in jih sešil v Frankensteinovo pošast«. In čeprav ta pošast ni bila nek hud presežek, sem nadvse užival. Kjer so Allochiria res močni, je v »Nilovskih« riffih, poliritmiji, »tremolo« ubiranju strun, ki s…

Četrtek zvečer (8. maj): Že ves teden neko turobno vreme in dež, ampak kljub depresivnemu ozračju čakamo dolgo pričakovani koncert ljubljanskih progresivcev in stonerjev Ambra. V Orto Baru sta na ta dan potekala kar dva koncerta, »mi« spodaj in še en dogodek na starejšem odru zgoraj. Ambro so spremljali še MeduzaleM, za katere sem nekje zasledil, da igrajo »spastic rock«, tako da nisem imel pojma, kaj lahko pričakujem.

MeduzaleM so otvorili zgodaj oziroma lahko bi rekli ob uri, tako da dvorana še ni bila polna, kar je škoda. Kljub temu so fantje svojo setlisto odigrali profesionalno, kot da nas…

Po neverjetnem performansu kot predskupina (edini pravi!) Batushki pred točno letom dni v zagrebški Močvari smo potrpežljivo čakali, kdaj bo nemški Kanonenfieber moč znova videti v živo. Priznam, da za njihov manjši nastop na lanskoletnem Tolminatorju nisem niti vedel, sem se pa po Močvari do ušes zaljubil v njihov zvok, energijo in prezenco.

Kdor Kanonenfieber še ne pozna: gre za stranski projekt in »one-man band« bavarskega glasbenika »Noise«, ki je po prepoznavnosti že prerasel in prehitel prvega – Non est Deus. Kanonenfieber svojo tematiko črpa iz grozot prve svetovne vojne, stalni live čla…

Po relativno uspešnem koncertu Arkone v Ljubljani je skupina zagrizencev sledila mnogobožnim bratom, ruskim pravljičarjem, še k severnim sosedom na dvodnevni festival Northern Lights 2010. Letos že (šele) drugič v idiličnem mestecu Reichenthal (Wacken plus grad Waldenfels minus 70.000 pijanih metalcev) v Oberösterreich, tik ob češki meji, kar na grajskem dvorišču. O ustreznosti lokacije bi se dalo diskutirati. Waldenfels naj bi datiral celo v 13. stoletje, v njem se prepletajo srednjeveški (trdnjavski), renesančni in baročni slog, preživel je številne plemiške (češka obleganja) in ideološke (h…

Napočil je čas ponovnega obiska kolegov »mnogobožcev«, tokrat v prestolnico Moravske, v Brno, na »festival« Apocalypsa v klub Melodka. V tej prekrasni deželi človek na koncertu dobi točeno pivo v kozarcu in to za naravnost smešen denar. Da pa takoj razčistimo: Češka niti približno ni država tretjega sveta in je v marsičem daleč pred Slovenijo, je pa res, da je odnos do strank in predvsem piva drugačen. Ko plačaš pivo, plačaš izdelek – brez davka na budale (kot v Sloveniji). Nazdravimo z gostitelji, medtem ko se dvorana počasi polni. Kljub kajenju v lokalih ni zakajeno in ni šestdeset stopinj. …