Četrtek zvečer (8. maj): Že ves teden neko turobno vreme in dež, ampak kljub depresivnemu ozračju čakamo dolgo pričakovani koncert ljubljanskih progresivcev in stonerjev Ambra. V Orto Baru sta na ta dan potekala kar dva koncerta, »mi« spodaj in še en dogodek na starejšem odru zgoraj. Ambro so spremljali še MeduzaleM, za katere sem nekje zasledil, da igrajo »spastic rock«, tako da nisem imel pojma, kaj lahko pričakujem.

MeduzaleM so otvorili zgodaj oziroma lahko bi rekli ob uri, tako da dvorana še ni bila polna, kar je škoda. Kljub temu so fantje svojo setlisto odigrali profesionalno, kot da nastopajo pred tisoči. Zvrsti in skupine soditi ne morem, saj nisem poznal od prej ne enega ne drugega. Lahko rečem samo to, da čeprav zvenijo na momente »razštelano« (kar je nekako poanta), moraš biti res dober glasbenik, da se tega lahko lotiš. Opis iz dogodka FB je bil kar točen: »udarni matematični riffi«, »visokoleteč vokal« in ogromno eksperimentiranja, ki mi je šlo pa na momente že malo »čez« – da, tebe gledam, polminutni enotonski intro. Poliritmični komadi ti dajejo ves čas misliti, ko pa odrezavo preidejo v neko »normalnost«, se pa zalotiš uživati in pozibavati z glavo v res dobrem komadu. Sploh elektronska spremljava, ki jo upravlja kar basist, me je močno spomnila na ljubljeni dark ambient in se je ne bi sramoval kak Osmi potnik za svoj soundtrack. Žal je drugače dobro izkušnjo res znatno poslabšal slab zvok – poenostavljeno rečeno: bilo je absolutno preglasno in določene tone je gladko povozilo. Sploh bobni so bili močno odvisni od činel, ki smo jih samo gledali, slišali pa ne (razen seveda tistih, ko je šlo na vso moč po njih). Nato odličen jazzovski zaključek z glasnim izžemanjem vseh inštrumentov, bravo!

Setlista (info: Facebook) Ambra: Spastick F**k, Fantômas (iykyk), Sandman Enter (remixed & reversed), Ojdip & Midgets?

Ko so na oder stopili Ambra, se je dvorana napolnila vremenu navkljub. Koncert za sladokusce, ob katerem pač ne ostaneš doma. Za stonerske vode me je pravzaprav nevede in nehote navdušil kar Andrej (kitarist) in zdaj Ambro težko odložim. Fantje so nam postregli z res veliko, predvsem pa dobro mero tehničnega metala, ki ga požiraš z očmi in ušesi. Poslušam in na obraz se mi prikrade nasmeh, ko se nehote spomnim nedavnega Mijovega intervjuja, kjer smeje odgovori, da ne ve, če ni morda on »druga« kitara. Hočem reči, da imata oba Ambrina kitarista polne roke dela, se medsebojno dopolnjujeta in harmonizirata kompleksen zvok. Nasploh gre cela zasedba vrhunskih glasbenikov čez setlisto brez predaha kot dobro naoljen stroj. Zvok je bil preprosto fenomenalen (žal imam z lokacijo slabe pretekle izkušnje). Tokrat sem lahko užival v polnem zvoku baterije (tudi vseh činelah). Vokalist redno izmenjuje prodoren »clean« vokal s predirljivimi »screamo« kriki, ki bi si jih želel še več. In zlasti sem vesel, da je band »težak« na bas kitari, ki se je pri skupinah vse prevečkrat sploh ne sliši. Ambra je predstavila nekaj novega materiala, zlasti me je navdušil komad Timeless, in nove plošče se veselim kot otrok. Iskreno vesel sem bil tudi težkega instrumentalnega singla iz 2020 So This Is It in komada Ritual s prvenca Cor. Pogrešal pa sem še kak »hitrejši« (resno, Matej?) komad tipa Burning Seas, Trails ali People and Ash. No, nedvomno ni bil zadnji obisk, se kmalu spet vidimo/slišimo!

Setlista Ambra: Arcadia 404, Void, Ulysses, Spark, Through My Sky, Diving Dark, Black and Blue, Remnant, So This Is It, Timeless, The Valley, Red Mountain, Ritual.