Kot ljubitelj drugega vala skandinavskega black metala in kot ljubitelj zasedb, kot sta zgodnji Darkthrone in pokopani domači Somrak, sem posledično in povsem logično tudi ljubitelj tega, kar proizvajajo koprski Livergga. Povsem po ne-skandinavsko je četverica sredi letošnjega vročega junija izdala prvenec z naslovom Unholy Chapel.

Ta prinaša sedem pesmi oziroma instrumentalni intro in šest komadov. Od tega sledilci banda poznamo že štiri, saj so Livergga te že izdali leto poprej na izdelku Unholy Chapel – Rehearsal Demo I. Glasbeno je bil demo povsem zgovoren, kajti prvenec ne prinaša nič novega, česar demo ne bi že ponujal. Opravka imamo torej z umazanim black metalom, kjer je efekt na kitari, ki skrbi za hreščeči zvok, navit do konca. Zelo všečna okoliščina, ki me med poslušanjem vedno znova vrže v času nazaj, v čas, ko sem začel odkrivati (black) metal, v čas, ko albumi še zdaleč niso zveneli spolirano in sterilno. A naj na to okoliščino pogledam še z druge strani; morda pa zna ta zvok (predvsem) mlajšo generacijo metalcev odvrniti od poslušanja. Ta je vendarle vajena drugačne produkcije.

A verjetno se Livergga požvižgajo na to. Black metal, ki ga proizvajajo, ni bil narejen zato, da bi bil všečen, temveč zato, da šokira. Danes sicer manj kot nekoč, a bandov imaginarni sredinec mainstreamu si pa vseeno znam predstavljati. Slednje tudi s pomočjo nalezljivih riffov, ki jih je četverici uspelo zapakirati tudi v novejša komada, se pravi Dark Sorcery in Satan's Claws, tako da album kot celota ne sloni samo na demo izdelku, temveč premore zadihati tudi povsem samostojno.

Če imajo Livergga na zalogi še več podobnih idej, jim bom v bodoče z veseljem prisluhnil. Če jih pa trenutno še nimajo, pa priporočam, da si vzamejo čas za nov izdelek, ker bi se mi zdelo škoda, da s prehitro novo izdajo ne bi dosegli kakovosti pričujoče.