Pri pouku biologije smo se učili o marjeticah. Učiteljica je povedala, da so za marjetice značilni beli cvetovi, ki obkrožajo rumeno sredico, da rastejo na travnikih in imajo številne zdravilne lastnosti, ko se nenadoma iz zadnje klopi zasliši: »Khm, khm.«
Učiteljica: »Joj, pa ne spet ti, Hosta. Imaš zopet kaj za pripomniti?«
Hosta: »Imam!«

…

»Marjetice so mlada prekmurska skupina, ki je konec leta 2024 izdala svoj prvi EP, imenovan Blossoming Into Decay. Sami se sicer klasificirajo kot death/thrash metal, ampak sem že po prvem sprehodu po njihovem cvetoče razpadajočem travniku naletel na kamen spotike. V njihovi nekaj manj kot 14-minutni kreaciji nekih prvin thrash metala zares nisem slišal. Sam bi jih mogoče prej zložil v predalček z oznako progresivni groove death metal s primesmi metalcora, ki se najbolj izražajo v vokalni tehniki. Vokal vseskozi variira od globokega, perfektnega growla, do tistega nekoliko modernejšega vreščečega, vmes tudi preskoči na razločnejšega, ki ga srečujemo predvsem v hardcore vodah. Skratka, za moj okus, kot pristaša nekoliko bolj monotonega starošolskega death metal growla, morda za odtenek preveč dinamičen, ampak s to glasbeno podlago funkcionira imenitno.

EP je zgrajen iz treh zelo razgibanih skladb, ki se med seboj stilsko rahlo razlikujejo, a kljub temu uspejo držati rdečo nit in tako EP naredijo smiseln. Tako ga otvoritvena skladba Outer Gods po domače najbolj »groova« v tistem, recimo temu, starošolskem romper-stomper groovu. Hkrati pa je tudi edina skladba EP-ja, ki vsebuje zelo melodično in fino kitarsko solažo. Pri ostalih dveh skladbah to mogoče pogrešam. Takt nekoliko pospeši druga skladba Colony, ki ima tako nalezljiv zaključni riff, da bi ga brez slabe vesti lahko raztegnili na 3 minute, in verjamem, da poslušalcu kljub temu ne bi postala dolgočasna. Zaključna skladba Smrt pa izmed teh treh najbolj izstopa po svoji tehnični zahtevnosti. Gre za najdaljšo in najpočasnejšo rožico EP-ja, ki je zgrajena iz tehnično zahtevnejših riffov, kompleksnejše ritmike in nekoliko drugačne melodike kot njeni predhodnici.

Produkcija EP-ja je vrhunska, skladbe so vsekakor poslušljive. Kot že rečeno, za moj rustikalen okus morda preveč moderne, ampak nič ne de. Z veseljem si jih bom kdaj ogledal v živo.«

In tako smo zopet zaradi tega iz zadnje klopi zapravili dragocene minute življenja, ko bi se lahko naučili kaj pametnega. Sedaj pa ne vemo, kako iz marjetic napraviti zdravilni zvarek. Izvedeli pa smo, kako prekmurske Marjetice zvarijo riffe v en zelo dober izdelek.