Seventh Station je mednarodna zasedba, v kateri delujejo člani iz Slovenije, Amerike in Izraela. Glava zasedbe, Dmitri Alperovich, je locirana v Sloveniji in v zasedbi stoji na mestu kitarista in menedžerja, poskrbela pa je tudi za celotno produkcijo albuma. Sicer pa so v skupini še Eren Basbug, ki je najbolj znan po sodelovanju z Dream Theater, nadvse odlični vokalist Davidavi (Vidi) Dolev (Omb, Reign Of The Architects), ter basist Alexey Polyansky in bobnar Dor Levin. Mislim, da iz tega skupka članov ni težko sklepati, da gre za projekt, ki se je podal v vode progresivnega, ekstremnega in odličnega simfoničnega metala, ki kot svoje glavne vzornike navaja Dream Theater ter Symphony X. Kot sami pravijo, so za njihove mnogokatere stvaritve glavna inspiracija klasične kompozicije, v katere potem zamešajo takšne in drugačne virtuozne vložke modernega ter progresivnega metala. In verjemite, album vam bo v 65 minutah odprl vse možne luknje ter vas popeljal v magični svet fantazije med dvema svetovoma, med realno življenje in sanje.
Če vsakemu komadu namenim še stavek ali dva, lahko že pri prvem The Baron´s Doubt Pt. 1 povem, da se je band ne le pri tem, ampak pri vseh komadih odločil za izjemno raznolike, progresivno konstruirane dele, ki presenečajo tako instrumentalno kot vokalno. Mene je bolj kot vse presenetil odlični vokalist Davidavi Dolev. Drugače pa je že pri prvem komadu več kot očitno, da se zasedba zgleduje po Dream Theater. Preskoki med romantiko in trdoto ritmov, preskoki med vodilno kitaro, ki je enkrat akustična, potem spet ne. Klaviature, temačne pa spet romantične in vokal, ki prehaja od nežnega, tihega cleana k bolj heavy naravnanosti. Nekateri boste rekli, da je skupina čista kopija Dream Theater, ampak prisotni sta dve razliki: komadi po večini ne presežejo deset minut, fantje pa so mladi, izjemno talentirani in jih bomo verjetno veliko prej videli na slovenskih odrih. Another Dimension From The Sun nas res popelje v drugo dimenzijo in tudi tokrat ne morem preko odličnega vokala, ki tudi če tega ne želimo, zelo izstopa pri vseh komadi in naredi tisto nekaj, kar je posebno. Na tej točki bi si upala narediti tudi primerjavo z Blind Guardian ali pa Devinom Townsendom. Vse skupaj je namreč tako odlično nametano skupaj, kot ponavadi uspe samo Devinu. Zato je tudi veliko težje napisati nekaj o posameznem komadu, saj se v vsakem dogaja toliko, da bi lahko pisala ves dan. Potrebno je še omeniti, da je band posnel in objavil tudi videospot za komad The Edge Of The Lake. Videospot je bil posnet na različnih lokacijah po Sloveniji, med drugim tudi v Brežicah in v Bohinju. Ta vam bo bolj kot zasedbo predstavil zgodbo pesmi, saj boste v videospotu v določenih kadrih videli zgolj kitarista Dmitrija. Morda bi na tej točki končala s svojim pisanjem in vas res povabila k poslušanju tega več kot odličnega izdelka. Album je res odlično posnet in sestavljen, komadi so zakomplicirani in kompleksni, pa vendar izjemno poslušljivi. Vsi tisti, ki imate radi Dream Theater, Symphony X ali Devina Townsenda, mu namenite svoj čas, ne bo vam žal.