Z besedo Invictus se ne gre igrati ne v naslovu skladbe ne v naslovu albuma. Dve izmed najbolj čislanih epskih metal mojstrovin nista nepremagljivi le v naslovu, ampak sodita tudi po svoji veličini in odličnosti med nenadkriljive, brezčasne žanrske klasike. Govora je seveda o nepozabnem dramatično simfoničnem epu in po njem naslovljenemu albumu Invictus kultnih Virgin Steele ter heavy doom perfekciji Sol Invictus »Germanov« Atlantean Kodex. A Grki Triumpher imajo »cojones« in so se v stilu svojega triumfalnega imena ter starogrške mitologije lotili pripovedovanja mogočnih epov nepremagljivega duha.

Po atmosferično-simfoničnem uvodu Overture to Elysian je takoj jasno, da Grki mislijo resno braniti »Invictus« slavo. The Arrival of the Avenger je brezkompromisni epsko obarvani heavy-/powermetalski napad v stilu mogočnega albuma Triumph of Steel od Manowar. Instrumentalno je to odlična kombinacija intenzivnih riffov, eksplozivnih solaž, uničujočega ritma in dramatičnega z energijo, močjo ter melodiko zaznamovanega vokala. Pevčevemu screamu nekaj zmanjka, da bi se lahko na tem področju kosal z Ericom Adamsom, drugače pa je njegov vokal na nivoju in v stilu frontmana Manowar. Tudi naslovni komad, ki združuje epiko Manowar z intenzivnimi pripovednimi strukturami v stilu Virgin Steele, je prava poslastica. Podobno velja za skladbo, poimenovano po bandu, še eno dinamično, dramatično »koračnico«, ki s ponavljajočim se refrenom v drugem delu poudari občutek zmagoslavja junaškega boja. Ga ni boga na tem svetu, ki bi vsemogočnega Zevsa ob podpori neomajnega Hada, odločne Atene, silovitega Pozejdona in druge armade grški bogov ustavil v sleherni borbi za Olimp ob zvokih Spirit Invictus.

Ob očitnem čaščenju starogrške mitologije in bogate zgodovine pa Triumpher z glasbenega vidika vseeno niso le kakšni častilci Manowar. V glasbo so precej očitno vpletli tudi blackmetalske vplive, kar se mogoče sliši nenavadno, izpade pa zelo uspelo. Seveda gre tu za blackmetalske viže z močno poudarjenim epskim pridihom v stilu Bathory ter Primordial v prvi vrsti. Pri začetnih riffih zaključne skladbe Hail of Thousand Storms dobiš občutek, da poslušaš znamenite irske metal bojevnike. In prav ti riffi, podkrepljeni z blast beati, dvojnimi basi, enakomernimi ritmi, ki jih vključujejo v nekaterih skladbah, še na drugačen način poudarijo epskost in mogočnost tega albuma. Super izpade tudi ujemanje čistih ter agresivnih heavy metal vokalov na tej podlagi.

Vsak strah je bil odveč. Spirit Invictus je še ena v vrsti odličnih kreacij »Invictus«. Verjetno nikoli ne bo dosegel statusa v uvodu omenjenih mojstrovin, je pa predvsem za današnje čase unikaten in poseben izdelek. Kdor v heavy metalu išče prvinskost, surovo energijo, epsko mogočnost, bo tu prišel na svoj račun. Včasih je dobro pobrskati med mlajšimi, manj znanimi bandi, ki niso obremenjeni s tem, da morajo na račun neizgube kreativnosti in zanimivih idej slediti kakšnim trendom in biti všečni širšim množicam.