Verjetno bodo mlajše generacije oziroma tisti, ki so tako ali drugače vpeti v šolski sistem, mojo trditev vzeli za bogokletno, a jaz sem se tokratnega prvega septembrskega dne izjemno veselil. Kaj je lepšega kot »prvi šolski dan«, ki se je tokrat zgodil na petek, začiniti s pestro koncertno izkušnjo? Festivalsko lepo nasičeno poletje v septembru še ni pojenjalo, kajti v štajerski prestolnici se je že tretje leto zapored zgodil festival z najbolj slovenskim imenom vseh časov Brutal Janez Fest. Kot so v dopoldanskih urah organizatorji sporočili, je bila dvorana Štuk že pripravljena na ponovno razdejanje, za katero naj bi prvi dan festivala poskrbeli naslednji akterji:
Fleshless
Cvinger
Darkfall
Ater Era
Terminal Disease
Armada
Lineup je obetal zanimiv, agresiven in predvsem peklenski večer in temu nikakor ne bom oporekal. Že prihod na prizorišče je kot vedno obetal, saj je dvorana Štuk lokacijsko in tudi prostorsko zelo privlačna. Me je pa takoj presenetila preobrazba letnega vrta, ki je dajal pravi poletni vajb in kar klical po klepetu ob dobri kapljici rujnega, a tokrat je v svoje globine klicala dvorana z dobro dozo metala. (Žiga)
Armada na Brutal Janez Festu 2023
»Vrag vedno pride po svoje,« se je glasil verz ob najavi prve zasedbe večera. Mehiški death metalci, ki se do nedavnega niso pojavili v mojem metalskem katalogu, v njihovo glasbeno pustolovščino pa sem se začel poglabljati prav s to najavo. Čudna so pota Gospodova pravijo in po naključju sem letošnje poletje imel čast band v živo videti v zelo kratkem razmaku kar dvakrat. Pred dobrima dvema tednoma sem se jim posvetil na letošnjem Kaltenbach Open Air festivalu in priznam, da so me takrat pustili relativno hladne. Kaj točno je temu botrovalo, žal težko presodim, a kljub ne najboljši prvi izkušnji sem vseeno šel z neko mero pričakovanja v dvorano, kjer so točno ob napovedani uri iz ozvočenja zadoneli prvi zvoki Mehičanov. Kako nehvaležno je otvoriti festival, lahko potrdi marsikateri band, in tudi Mehičani so bili deležni te navidnezne nehvaležnosti. Dvorana ob začetku festivala je bolj samevala, nekaj nadobudnežev se je skrivalo bodisi ob šanku ali na terasi, peščica pa nas je z navdušenjem sprejela Armado, kajti band je tokrat v mojih očeh na odru deloval veliko bolj suvereno, zvok je bil izjemen in kljub manjšim težavam z mikrofoni se je grmenje mehiškega death metala slišalo, kot se za ta žanr tudi spodobi. Armada kljub maloštevilni publiki ni delovala prav nič zdolgočaseno, saj je teh par glav pod odrom in v dvorani poskrbelo, da so se fantje počutili dovolj agresivno, da so vseskozi čupirali in svoje delo na odru opravili z odliko. Glasbeno so Armada poskrbeli za super uvod v še boljši večer, a žal z vidika obiskovalcev tega ne morem potrditi. (Žiga)
Terminal Disease na Brutal Janez Festu 2023
Po krajšem premoru skladno s časovnico, ki je služil za pripravo odra in seveda okrepčilo ter popredalčkanja vtisov po uverturi v festival, so že zasedli oder domači groove thrasherji Terminal Disease. Band, ki je po spletu okoliščin dopolnil letošnji nabor bandov, saj je vskočil po odpovedi death metalcev Ashine, je dobro poznan širom slovenskih odrov, sam pa sem jih prvič v živo doživel v začetku leta na Dirty Skunks Festu. Ker je zasedba že takrat name naredila pozitiven vtis, sem to pot že pripravljen pričakoval tisto pravo dozo groova, ki ga Zagorci vrhunsko izkazujejo na odru. Publika žal še tudi tokrat ni bila v tistem pričakovanem številu pod odrom, so se pa opazili obrazi, ki jih pri prejšnjem bandu nisem zasledil. A vrnimo se k dogajanju na odru, ki je s pravo mešanico agresije in melodičnosti spominjalo na čase, ko je groove metal kraljeval svetu metala. Če sem bil ob prvem srečanju z zasedbo presenečen nad izvedbo in uigranostjo, sem tokrat to z veseljem vskraval in bil vse bolj koncertno razpoložen. Verjetno se je ista miselnost porodila tudi dvojici mladeničev, ki sta sicer kazala začetno sramežljivost, a kaj hitro dojela, da v metalu ni preprek, in tako spustila še zadnje zavore ter uživala v vižah z odra. Kot rečeno, gre pri glasbi Terminal Disease za tisti pravi groovie thrash, ki sam po sebi kliče k moshanju. Čeprav nas je bilo malo v dvorani, se četverica obiskovalcev temu ni mogla upreti, ostali pa smo jih pospremili z odobravanjem in z agresivnim razgibavanjem vratnih mišic bandu pokazali, da smo s slišanim in videnim več kot zadovoljni. Kot smo na našem portalu že tudi poročali, band trenutno snema nov plošček, s katerega so nam odigrali tudi meni najbolj všečen komad, in če sem prav ujel, gre za komad Singularity, ki je postregel z odličnim orientalskim delom ter dinamiko, ki je v meni vzbudila definitivno željo po še. Da pa ne boste mislili, da so Zagorci mlada zasedba, se krepko motite, saj obeležujejo že 25 let delovanja in moram priznati, da me z vsakim nastopom bolj pritegnejo. Mogoče je k temu celo pripomogel outro od Slayer, ki je dodal tisto pravo piko na i. Fantje, hvala za odličen koncert! Se že veselim ploščka, ki naj bi nosil ime Through the Eye of the Disease. (Žiga)
Ater Era na Brutal Janez Festu 2023
Letošnji Brutal Janez Fest je zame otvoril primorski black metal trio Ater Era. Kar konkretno sem bila primorana pobrskati po spominu, da sem prišla do datuma, ko sem jih takrat še v drugačni postavi prvič videla na odru. Šlo je za božični dan leta 2017, ko so z Ambro in Corduro nastopili v sedaj praktično pozabljenem novomeškem klubu Lokal Patriot. Kakor koli, za njihov nastop se je s terase v dvorano primajalo še nekaj več temačnih duš, ki so prišle po svojo dozo psihedelično sludgersko zamazanega black metala. Zvokovno gledano se je kljub mastnemu zvoku slišalo vse precej v redu, publika pa je, čeprav bolj ležerno, vsak komad pospremila z navdušenjem. Po koncertu sem ujela tudi tiste bolj resne poslušalce, ki so debatirali o tem, katere komade so pričakovali, a žal ne slišali. Pri trojici sem kljub vsemu morda pogrešala malo več energije na odru, a pri dotičnem stilu je tega verjetno manj pričakovati. So me pa vseeno prepričali, da jih z morda malenkost več entuziazma in bolj podkrepljenim ozadjem podprem z obiskom na še kakšnem koncertu v prihodnosti. (Tina)
Darkfall na Brutal Janez Festu 2023
Druga tuja zasedba, ki je na petkov večer stopila na oder, so bili avstrijski melodični death/thrash metalci Darkfall. Fantje načeloma delujejo v Gradcu, na sceni pa so že od daljnega leta 1995. Zanimivost, ki sem jo izvedela nekaj časa po najavi festivalskega nastopa, pa je, da je vokalist Thomas Spiwak organizator festivala Kaltenbach, s katerim se je lani povezal Brutal Janez, naša ekipa pa je tudi redno obiskuje omenjeni dogodek. Če nadaljujem z zasedbo: uigrano, energično, profesionalno. Fantje preigravajo res odličen melodični death metal, ki je v dvorano sicer pritegnil ponovno malenkost več duš, a za to, kar so nam pripravili severni sosedi, vsekakor premalo. Kljub temu, da imajo fantje za sabo zgolj dva celovečerca, aktualni pa je izšel davnega leta 2017, je njihova glasba zelo sodobna, a klasična, enostavno poslušljiva in odigrana brez napak. Tudi zvok v dvorani je bil odličen in po nekaj poskusih je Thomas dosegel boljše odzive in sodelovanje tudi s strani publike. Nekaj »pogumnežev« je zasedbi vrnilo energijo s čupanjem, sicer pa je bilo vse skupaj precej statično. Fantje so predstavljali enega izmed vrhuncev mojega večera, naše druženje pa se je nadaljevalo tudi pod odrom v spremstvu pelinkovca in limone (odlična kombinacija!) ter zabavnega pogovora. (Tina)
Cvinger na Brutal Janez Festu 2023
Black metal veljakov, ki so s prevetritvijo zasedbe postali tudi deloma Korošci, sem se ta večer najbolj veselil. K temu je dodatno prispeval nedavno izdan plošček Doctrines by the Figures of Črnobog, ki je po dolgem času na slovensko metal sceno prinesel pristen, surov in meni zelo ljub black metal izdelek. Pričakovanja po parkratnem poslušanju albuma so bila zelo velika, tega pa je zvišalo tudi dejstvo, da je bil to prvi ekskluzivni nastop prenovljene oziroma izpopolnjene zasedbe. Že takoj je bilo opazno, da bomo priča peklu v pravem pomenu besede. Oder, opremljen s svečniki, rekviziti in oltarjem za čaščenje vsemogočnega gospodarja teme, je prikladno klical pogubljene duše k črni maši in obredu s Cvinger v glavni vlogi. Po uvodnem »poglavju« in prikorakanju namazanih osebkov na oder se je začelo. Huronsko grmenje in hitri black metal riffi, ki jih lahko na domači grudi pripišemo izključno Cvinger, so zadoneli čez za tokratne razmere kar lepo popolnjeno dvorano, ki je lahko le nemo opazovala, kako so se temne sile z odra prikradle v dušo vsakogar in izzvale še zadnjega nevernika, da prisostvuje čaščenju temnih sil. Kot že rečeno je bil nastop posvečen predstavitvi novega albuma in tako je tudi setlista bila dodobra nasičena z novimi komadi, ki s »poglavji« med komadi in vmesnemu cerkvenemu petju dajejo v mojih očeh pridih Batushke, a ga težki in mastni riffi kitar ter bobni hitro preusmerijo v cvingersko sfero. Kot se za vsak takšen obred spodobi, se je tudi tokrat dogodilo škropljenje članov s krvjo, s čimer je cerkvena prispodoba dodala tisti pravšnji teatralni učinek. Publika, ki je pri Darkfall razgrajala v thrashy riffih, je s Cvinger doživela hipnotičen učinek in se poistovetila z blackmetalsko identiteto na odru. Osebno sem bil zelo vesel, da so Cvinger odigrali meni všečno Weak to the Gallows. Na ta način so še kateremu poznavalcu starih viž dodatno popestrili večer in s tem tudi izničili »manko« uigranosti na odru, saj je bil to krstni nastop za basista Corvusa in drugi koncert s kitaristom Ichorjem. Vsem ljubiteljem črnih viž lahko le polagam na dušo, da prisluhnejo novi plošči Doctrines by the Figures of Črnobog in v bližnji prihodnosti prisostvujejo črni maši od Cvinger. (Žiga)
Fleshless na Brutal Janez Festu 2023
Po tako energični in blasfemični izkušnji s Cvinger je bila ohladitev še kako potrebna in premik na letni vrt dvorane Štuk skoraj nujen. V tem času so se v dvorani začele odrske priprave za zadnji band večera. Kdor kot poslušalec ekstremnega metala ne pozna Fleshless, zamuja ogromno. Staroste old school death metala iz Češke enostavno brez večjih zadržkov spadajo v sam vrh scene in imeti takšne velikane na »domačem« odru je velikanska čast. To dejstvo enostavno podkrepi menjava manjših bobnov z ogromno baterijo, ki je, sodeč z vidika obiskovalca, bila skoraj prevelika za prostor na odru, ki je namenjen bobnom. Ker sem sam v death metal vodah nekoliko manj prisoten, sem predhodno preveril zdaj že 30 let trajajočo kariero gospodov in bil navdušen nad naborom vrhunskega death metala s pridihi grindcora. In kaj poreči na nastop Fleshless kot le to, da žal publika ni bila kos tem genialnim mojstrom težkih zvokov? Dvorana se je presenetljivo spraznila, medtem ko smo ostali poslušalci z bandom podoživeli tisti pravi sprehod skozi tridesetletno zgodovino zasedbe. Zvok v dvorani je bil briljanten in resnično postregel z izjemno kuliso, ki je doživetje še dodatno podkrepila. O tem priča tudi energija, ki so jo gospodje kljub manjšemu občinstvu prinašali z odra in tako ustvarili vzdušje, ki se lahko kosa s tistim največjih. Po drugi strani pa so ohranjali hvaležnost ter skromnost, ki jo le malokdo na sceni premore v takšni obliki. To so nam izkazali s komadom, ki nikoli ni bil posnet, in še z nekaterimi bonbončki, med drugim recimo Nice to Eat You ali I Will Grind Your Fingers, ki so poznavalcem pod odrom pustili nasmešek na obrazu in me nekako presenetili, ko so nastop nekoliko skrajšali. Fleshless so eminence death metala, kar si je treba zapisati za ušesa in takšnim veljakom izkazati pravo mero spoštovanja. (Žiga)
Tako se je prvi večer letošnjega Brutal Janez Festa zame zaključil s pozitivno izkušnjo, polno prave metalske energije in občutki, ki bodo ostali še nekaj časa prisotni. Dejstvo, da smo lahko takšnemu dogodku priča v Mariboru, ni tako samoumevno, kot se mogoče vidi in sliši, zato v tem pogledu boli dejstvo, da se ta in oni ljubitelj trših zvokov ni premaknil iz svoje cone udobja in si prišel ogledat izjemen dogodek. Ta misel me je spremljala še celo pot domov, ker sem sam imel izjemen večer, in upam, da vsi ostali navzoči tudi. (Žiga)
