Ravno gledam številko izvedbe cikla Coup de Grace in poskušam najti razlago, kako se je lahko zgodilo, da sem med drugo edicijo in današnjo, osmo, prešprical pet izvedb. Celo na uradnem arhivu kluba Wakuum manjka sedma edicija, hm ... Evolucija teh skoraj mesečno ponavljajočih se dogodkov je privedla do tega, da se je organizator Dagger Booking odločil, da bo časovnica koncertov, ki padejo na nedeljo, pomaknjena na popoldansko druženje. V praksi je to pomenilo, da so se koncerti začeli okoli 15. oz. 16. ure, zadeva pa se je zaključila do najkasneje 19. oz. 20. ure, da je raja lahko šla spat in je v ponedeljek zjutraj v sprejemljivem stanju za služenje svojim kapitalističnim gospodarjem.

Življenjska lekcija vsem, ki želite v življenju priti daleč: nasmeh in lepa gesta oz. beseda nič ne stanejo, bodite spoštljivi do vseh ljudi, ki jih srečate. In skromni! Nikoli ne veste, kdo so in kakšno korist lahko imate nekoč od njih. Karierni meme na internetu se glasi »Be nice! I may be your boss some day«. V mojem kontekstu pa so mi lastne pretekle lepe geste med sedenjem pri šanku prinesle starega znanca iz Wakuuma, ki me je pozdravil z nasmehom in začel podajati aktualne novice v zvezi z današnjim koncertom. »Si slišal? Exxecutor so za danes odpovedali kot tudi celotno turnejo! Nadomestili jih bodo Hrvati Emberam, ki so potrdili zadnjo minuto.« Dober nauk te zgodbe je tudi ta, da ti poznanstva koristijo kot vir zanesljivih (strokovnih) informacij, kar mi je v poklicnem življenju olajšalo prenekateri projekt in prihranilo čas. »Hvala, zlat si!« sem odvrnil z nasmeškom in mu pustil iti svojo pot (do nove runde piva).

Moj vir informacij je bil zanesljiv in napočil je čas za Emberam. Mladeniči, polni surove energije in veselja do življenja (ter nastopanja). Pa še zabavni so bili. »Igramo mešanico thrash in death metala z malo progresije,« je glavni vokalist opisal lastni zvok. Pritrjujem. Najbolj zgovorni sta bili majici od Nailbomb ter Voivod, ki sta ju nosila bobnar in basist. Ta dva banda super povzameta bandov zvok. Všeč mi je bilo, da so fantje še relativno mladi in niso zastrupljeni s »profesionalnostjo« in so v obliki agresivnega čupanja brez zadržkov izražali čustva na odru. Zelo avtentičen in pristen nastop ni minil brez tehnične ovire, ko je bobnarju (zaradi agresivnega tolčenja?) omagala stopalka bas bobna. Med popravilom se je pevec poskusil v stand up komediji, a je znal povedati zgolj šale v hrvaščini, zato je v predlagal: »Jaz povem vic, vi pa se smejte in pretvarjate, da ste razumeli.« Nemško govoreče v publiki so naučili tudi pomen besede »jebiga«, ki se je navezovala na pokvarjeno stopalko. Ko so uspeli popraviti, je padlo še nekaj komadov, med njimi tudi priredba komada Cockroaches od Nailbomb.

Ker je (bil) 11. 10. 2026 v obliki populističnega referenduma ravno praznik demokracije, je besedilo Cockroaches več kot na mestu:

Look around at what you’re doing
You think God sent you
Telling people what to do
You alone, who are you?
Fuck

»I’d like to kill somebody.«
»Say that again.«
»I’d like to kill somebody.«
»Let’s me and you go for a ride, Otis.«

It would be the best
Everyone could go to Hell
Turn into yourself
Always someone else

Okoli 16. ure pa so oder zavzeli Hell Poison, ki plujejo v brazilskih black speed metal vodah. Sam sem, iskreno, slišal bolj malo »black« in več »Motörhead so naši heroji« – če sramežljivega make-upa ne štejem pod blackmetalsko oznako. Prej bi jih dal pod hardcore punk, če že moram … Sicer oznaka glasbe nima vpliva na to, kako jo slišijo moja ušesa. A primerjava z Motörhead je na mestu tudi po odrski prezenci – trojica z basistom na vokalu, kitarist pa solira po campbellsko. Energija je bila ustrezna, a drugačna od Emberam, ne znam razložiti z besedami. Predlagam ogled galerije, fotografije bodo povedale več kot tisoč besed. Hell Poison so profesionalno natisnili setlisto, ki sem si jo drznil fotografirati: Speednhell, Built for Drink, Monday Lust (May 06th), Freddy Is Back, Breathing for the Filth, Demon’s Revenge, Bloody Tongue, Bite on Your Feet, When the Midnight Bell Rings, Fire Deep Within.

In tako je minil prijeten nedeljski popoldan. Največja optična iluzija je bila, da je bil ob izhodu iz Wakuuma še beli dan, v žepu pa celoten koncert, ki se ponavadi ne konča pred polnočjo. Dobra fora, ni kaj! Pohvala organizatorju za dobro idejo in upam, da se bo ustaljena časovnica prijela in bo izraz »len nedeljski popoldan« dobil nov pomen.