Švedska black metal mašina se je v covidnem času vrnila na odre leta 2022 in temu primerno so se možje apokalipse odločili evidentirati vrnitev s posnetkom koncerta v dvorani Fållan v Stockholmu. Sam koncert se je zgodil 16. aprila 2022, na posnetek pa je svet čakal dobra štiri leta.

In čakati je bilo vredno. Čaščenja vredna Zver ponuja 70 minut brezkompromisnega švedskega black metala, ki zajema več ali manj celotno obsežno diskografijo te zasedbe. Po eni strani je moč slišati stvari s še vedno aktualnega studijskega albuma We Are The Apocalypse, v potovanju nazaj pa pridejo celo na EP Dark Funeral z odličnim komadom Open the Gates. Morda bo koga zmotilo, da so izpustili material z albuma Attera Totus Sanctus, a se tudi to da preživeti.

Sam koncert je dinamičen, saj seznam pesmi deluje, kot bi ga sestavljali na podlagi nasprotja »počasi – hitro«. Že prvi dve pesmi, Unchain my Soul ter The Arrival of Satan's Empire, predstavljata perfekten primer na začetku odstavka postavljene trditve. Seveda ni moč celega albuma prikazati z grafom, ki spominja na enakomerne valove, a vseeno se da trditi, da možje zelo dobro kombinirajo obe hitrostni skrajnosti.

Ne glede na to, katero pesem igrajo, pa v živo posnet album A Beast to Praise kaže Dark Funeral v polni formi, z več kot evidentno lakoto po nastopanju na odrih, ki je bila tako tipična za temne čase nekaj let nazaj. Pesmi so izvedene brezhibno in čeprav je na ta račun moč slišati kakšno kritiko v smislu, da ni tiste »live« ostrine ali pa nevarnosti, kot ju je ponujal v živo posnet album De Profundis Clamavi ad Te Domine (iz leta 2004), je surova agresija zasedbe več kot evidentna.

Album zveni čisto in jasno, morda celo preveč, a ob taki zasedbi (Heljarmadr – kričanje, Chaq Mol ter Lord Ahriman – drgnjenje žic, Adra-Melek – nizkotonsko pulziranje, Jalomaah – nečloveško razbijanje) je to samo plus. Kot že prej rečeno, Dark Funeral na tem albumu zvenijo kot dobro uigrana enota, kar seveda tudi so. Pesmi so odigrane furiozno ter natančno, sploh Heljarmadrov vokal je ubijalski. Možakar dobro povezuje komade (pri čemer je malo bolj zgovoren kot recimo kvltni Emperor Magus Caligula), hkrati pa tudi na pravih mestih vključuje koncertov lačno publiko.

Energija takega koncerta se čuti v vsakem kriku publike, ki pospremi nečloveške glasove, ki jih med pavzami ali med komadi invocira Heljarmadr. Dodaten plus za blackmetalskost je prevladujoča raba švedščine, angleščine je le za ščepec. Tu je treba tudi opomniti, da je šlo za »live stream« koncert, ki se je res da predvajal po vsem svetu, a vseeno gre hkrati za koncert na domačih tleh.

A Beast to Praise je odlična vmesna točka med aktualnim albumom We Are The Apocalypse ter prihajajočim albumom, ki ga bodo začeli snemati še letos. Vsekakor pa je več kot dovolj dobra live plošča, ki vas bo nabrusila do te mere, da boste komaj čakali, da jih greste gledat oktobra kam po Evropi, ko bodo seme zla sejali skupaj z Behemoth in Dimmu Borgir.