Začetek krompirjevih počitnic je bil prav lepo zaznamovan s prihodom nesvete black metal trojice Dimmu Borgir, Behemoth in Dark Funeral, ki se je v sklopu evropske turneje In League with Satan ustavila v češkem mestu Brno. Tam se nas je pod Paranoidovo zastavo zbralo kar nekaj, fino pa je bilo videti metalce in metalke z vseh vetrov (ki so resda bili v povprečju starejši od 35 let), oblečene v majice omenjenih zasedb, kako navdušeno čakajo pred športno dvorano Vodova. Navdušenje je naraščalo iz minute in minuto, okrog 18.50 pa je preraslo v orgijo pričakovanj.

Malo pred 19. uro je iz zvočnikov bilo moč slišati zlovešče zvoke, ki so napovedali prihod švedske peterke Dark Funeral. Ta se je publiki razodela z dobro igro svetlobe, ki je po naročilu razodela vsakega člana, začenši z bobnarjem in končavši z vokalistom. Zaslišali so se uvodni kitarski toni pesmi Unchain my Soul in začel se je 30 minut dolg švedski black metal napad. Navdušenje, ki se je v mojo (črno) dušo naselilo ob poslušanju in recenziranju koncertnega albuma The Beast to Praise (Live), se je manifestiralo tudi v Brnu, pa čeprav sem vedel, da bo polurni nastop zajel le manjši časovni kos te črne maše. 

Dark Funeral so odprli in nadaljevali silovito in učinkovito. Njihove hvalnice princu Teme so hkrati predstavljale prerez obsežne diskografije, pri čemer so upoštevali dinamiko setliste, ki je ponujala tako hitre kot tudi počasnejše pesmi. Vrhunec je po mojem skromnem mnenju bila pesem The Arrival of Satan's Empire, pred katero je vokalist Heljarmadr zahteval, da vsa dvorana zakriči iz srca (z dvignjenimi rogovi, seveda): »Hail Satan!« V 30 minutah so njegovi demonski kriki odlično dopolnili srborito kitarsko baražo peklenskih riffov Lorda Ahrimana in Chaq Mola, pogrebni marš pa je večinoma z nadsvetlobno hitrostjo ponudil nečloveško hitri Jalomaah. Kaj ostane po takem zvočnem blitzkriegu? Velika želja po prihodnjem srečanju in vprašanje, le kako je mogoče preseči tak nastop?

Setlista Dark Funeral: Unchain My Soul, The Secrets of the Black Arts, The Arrival of Satan's Empire, Let the Devil In, Where Shadows Forever Reign

Vprašanje, ki se je pojavilo kot zaključek prejšnjega odstavka, je kaj hitro dobilo pozitiven odgovor. Drugi predstavnik nesvete trojice je bil poljski blasfemični kvartet Behemoth. Nergal, Orion, Seth in Inferno v sklopu evropske turneje In League with Satan zaključujejo turnejski krog, na katerem so predstavljali za zdaj aktualno dolgometražno plato The Shit ov God, hkrati pa ponujajo tudi delček svežega materiala z EP-ja I, Scvlptor, ki je izšel pred nedavnim. Ali je pri kvartetu že opaziti znake utrujenosti in naveličanosti? Niti najmanj. Ne glede na to, kolikokrat ste videli Behemoth v živo, je eno gotovo: niti enega njihovega nastopa ne moremo označiti za mlačnega – vsaj kar se energije tiče. Mogoče imajo predvidljivo odrsko koreografijo, več ali manj podobno setlisto, ampak niti enkrat ni moč trditi, da Behemoth nekaj počnejo napol. 

Pod Nergalovim vodstvom so uro in 15 minut trajajočo satanistično orgijo odprli s komadom Daimonos, ki si ga je marsikdo želel slišati v živo že od davnega leta 2009, ko so v nas udarili z albumom Evangelion. V več kot uro dolgi črni maši so postregli predvsem z novejšimi pesmimi, pri čemer je bila kot primer najnovejšega materiala pesem I, Scvlptor. Pri tej je tudi prišel do izraza Nergalov plamenometalski nastop, a ta je bil le del masivne vizualne produkcije. Plameni, dobra igra luči, menjavanje odrskih oblačil pri Nergalu, neverjetne projekcije (sploh tista uvodna) in občasni klišejski govori so nas prisilili, da ne umaknemo oči z odra. 

Kot že zapisano – tudi Behemoth se ne morejo izogniti ponavljanju določenih stvari, prav tako so na trenutke že precej predvidljivi, a to počnejo s tako energijo, prepričljivostjo in strastjo, da jim vse to zlahka oprostimo. Brno so zlahka osvojili in zaradi perfekcije nastopa, luči in tudi setliste so bili po mojem mnenju Behemoth zmagovalci večera.

Setlista Behemoth: Daimonos, Ora Pro Nobis Lucifer, Thy Becoming Eternal, The Shit ov God, Conquer All, Blow Your Trumpets Gabriel, I, Scvlptor, Ov Fire and the Void, To Drown the Svn in Wine, Bartzabel, The Shadow Elite, Chant for Eschaton 2000, O Father O Satan O Sun!

Še drugič sem si postavil isto vprašanje: »Kako je sploh možno iti na oder po takem nastopu, kot so ga izvedli Behemoth?« Zlahka, če gre za Dimmu Borgir.

V pičlih 30 minutah po nastopu Poljakov je oder bil pripravljen za Shagratha in prijatelje, ki so koncert odprli z novo ploščo in pesmijo Ulvgjeld & blodsodel. Tu pa se je žal izkazala pomanjkljivost, ki mi je kot recenzentu in oboževalcu kar skazila izkušnjo – zvok. Vsakič, ko je Daray udaril z bas pedali ali pa Viktor udrihal po strunah svoje bas kitare, je bila bogata zvočna slika spačena pod močnimi udarci nizkih tonov. To je seveda (kot sem kasneje ugotovil) bila slaba stvar samo na določenih lokacijah v dvorani Vodova, in sicer – če si sedel na zgornjih tribunah, si pri Dimmu Borgir bil kaznovan s slabšo zvočno sliko, kdor pa je bil spodaj – na spodnjih tribunah ali na parterju –, pa ni imel te nesreče. Kakorkoli že, Dimmu Borgir so tudi z leti postali black metal ekvivalent Iron Maiden, kar se tiče odrskega šova. Svetlobni učinki, plameni, odrska megla, nori kostumi, koreografija članov banda itd. – vse deluje načrtovano do potankosti, hkrati pa bandu uspe dajati vtis nekakšne klasične metalske spontanosti in nepredvidljivosti.

Setlista je bila zanimiva, sploh zaradi ponudbe klasik, kot sta Reptile ali pa Mourning Palace, in vsakič, ko igrajo Puritanio, mi gredo dlake pokonci! Seveda so se osredotočili na aktualni album Grand Serpent Rising, super pa je bilo videti v živo odigran hit od Venom, ki so ga posvetili pokojnemu Cronosu, In League with Satan, ki ga je z Dimmu Borgir odpel Nergal.

Setlista Dimmu Borgir: Ulvgjeld & blodsodel, Mourning Palace, Kings of the Carnival Creation, Council of Wolves and Snakes, As Seen in the Unseen, Ascent, Reptile, The Serpentine Offering, Puritania, Gateways, In League with Satan, Progenies of the Great Apocalypse

Po nastopu Dimmu Borgir smo se razkropili po čudovitem, a hladnem Brnu, ki se je kopalo v svetlobi polne lune. S tem se je nekako zaključil blackmetalski oktober, ki je na domačem terenu, pa tudi v tujini, slovenski publiki ponudil kar nekaj čudovitih dogodkov. Krog se bo v petek sklenil v ljubljanski Cukrarni, kjer si bodo oder delili domači Siderean in ameriški Krallice. 666!