Ko je bila konec lanskega leta najavljena turneja In League With Satan, me je šokiralo, da Dimmu Borgir na turneji niso potrdili niti enega termina na Norveškem. Kako je to mogoče, da največji band v black metalu nima koncerta na domači grudi? Mogoče je to nova realnost? K sreči temu ni bilo tako. Aprila je Torgrim Øyre, menedžer banda in organizator festivala Beyond the Gates, objavil koncertno bombo: Dimmu Borgir, Satyricon in Enslaved bodo v dvorani Oslo Spektrum, ki sprejme približno 9500 ljudi, odigrali koncert z imenom Unholy Halloween. Sicer sem vse tri bande videl že večkrat, a vseeno te priložnosti v Oslo Spektrumu nisem imel namena zamuditi. Ob prvi priložnosti sem rezerviral hotel, letalske karte in vstopnice.

Po nekaj mesecih čakanja je končno napočil čas, ko sva s punco spakirala nahrbtnike in odletela za nekaj ur v Oslo. Mesto mi je po večkratnih obiskih postalo že domače, sploh center, kjer imaš kot metalski turist vse na dosegu petih minut hoje. Razprodana dvorana Oslo Spektrum, ki je trenutno v nekakšni prenovi, česar pa ni bilo moč opaziti od znotraj, je odprla vrata svojih štirih od devetih vhodov ob 18. uri. Vrsta je bila povsod dolga vsaj 100 metrov, a le po dobrih 10 minutah premikanja sva bila že na hodniku dvorane. Na hitro sem kupil pijačo in pokovko ter odkorakal proti tribuni – naj se šov začne!
 

Ker sem že v letih in je punca manjše rasti, sva se tokrat odločila za centralno tribuno in imela fantastičen razgled po celi dvorani. Tako je bilo lažje med vso črnino opaziti banano, piščanca, Super Maria in Luigija, dvojčici Shining in telebajske. Corpse paint za noč čarovnic očitno ni bili zanimiv.

Enslaved so začeli točno ob 19. uri z introm Non-Being, ki je izšel dan prej na albumu Mið. Zvok je na začetku še malo šepal, po pozdravu in uvodnem govoru pevca Grutla pa je nato vse zvenelo brezhibno. Ves nagovor je bil v norveščini, in čeprav sem nekaj časa zapravil v družbi z Duolingo, sem razumel samo, ko sem se moral odzvati s kričanjem. Priznam, da mi bandove pesmi razen redkih izjem nikoli niso sedle, a mi je odigran komad Isa zelo prijal. 40 minut je hitro minilo in Gruttle je zaključil s »Tusen takk, Oslo Spektrum!«.
 

Med prvim odmorom sem oddrvel do merch stojnice upajoč, da si kupim majico dogodka, a sem bil prepozen. Ostali artikli me niso zanimali. Gremo naprej – Satyricon! Ker sem jih letos že videl na Tolminatorju in Alcatrazu sem približno vedel, kaj pričakovati. Zvok je bil čista »desetka«, energija odlična in občasno so nas ogreli plameni. Poleg tega pa še Frostovo čupanje za bobni! Kot osmi komad je bil na programu Fuel for Hatred in takoj so se aktivirali kar trije circle piti. Telebajskom se je utrgalo. Sledilo je prvo presenečenje večera. Sivert Høyem je prijel za mikrofon in odpel pesem Phoenix. Na tej točki je človek lahko zaprl oči in samo užival v tem njegovem petju.

Pred zaključkom pa še govor gospoda Wongravna: »Raise your hand if you’re not from Norway! How long have you traveled? Look at that. Thank you so much for coming here and celebrating. I remember very well in the ’90s when Kerrang! magazine – and I’m happy to call them out – said this whole Norwegian Black Metal thing will be gone before you know it. That aged well, didn’t it? Look at you. 9,400 of you and three Norwegian Black Metal bands. Fuck yeah!«
 

Za konec še zimzelena Mother North in K.I.N.G, skupna fotka, Frostovo ritmično brcanje v tla in ogromen aplavz. Ura in četrt je hitro minila.

Napočil je čas za glavne zvezde večera – Dimmu Borgir. Z ogromnim front bannerjem in nekaj minut zamude so Shagrath in prijatelji začeli s prvim singlom novega albuma Grand Serpent Rising. To je prvi album, odkar je Damage zamenjal Galderja na kitari in se pri solaži komada Kings of the Carnival Creation izkazal kot spodobna zamenjava. Pri Council of Wolves and Snakes se je zasedbi na back vokalu pridružil Mikkel Gaup, ki je bolj mrmral kot pel. Po dveh novostih, komadih As Seen in the Unseen in Ascent, je napočil čas za klasike, kot so Reptile, The Serpentine Offering, The Insight and the Catharsis in Puritania. Orkestralni intro je napovedal pesem Gateways in Agnete Kjøjlsrund se je pridružila na vokalu. Ko se zabavaš, čas hitro mine, in tako je že bila na sporedu Shagrathova velika zahvala celotni ekipi na turneji in vsem obiskovalcem. Progenies of the Great Apocalypse je bila zaključna viža večera in turneje, ki jo je del ekipe Paranoida ujel v Brnu.
 

Dvorana se je hitro izpraznila in noč je bila še mlada, zato sva šla s punco še en krog po mestu, ki je bilo zelo živo. Pred številnimi klubi so bile dolge vrste mask, metalcev in navadnih ljudi, tako sva spet srečala telebajske, ki so nama pomahali čez cesto