Še dve leti kasneje in smo ga dobili. V letu ustanovitve je luč sveta ugledal debitantski EP z naslovom Nocturnal Souls, dve leti kasneje drugi EP z naslovom Into the Void of Centuries, na zadnji dan lanskega leta pa je na svet privekal album Wind of Ancient Horror. Z vsega skupaj sedmimi komadi oziroma s slabimi 31 minutami glasbe ponuja manj kot njegova predhodnika skupaj, a dovolj, da si je prislužil naziv »dolgometražec«.

Plošček se začne udarno in neposredno s komadom Embraced by the Dead. Ta nedvoumno označi pot, po kateri se bo poslušalec podal z njim, in ta se imenuje (melodični) black metal. Najbolj umazano na ploščku zveni vokal, ki me deloma spominja na vokalista davno pokopanih Somrak z Obale, le da je Denisova »izgovorjava« (edini možakar za imenom Sinn) razločnejša in omogoča razumevanje besedila brez uporabe knjižice (če bi ali bo ta obstajala, saj je plošček zaenkrat izšel samo digitalno, medtem ko besedil na Bandcampu ali v Metal arhivih ni).

Čeprav plošček preveva močna rdeča nit, vsak komad diha in deluje tudi po svoje. A Broken Man I Am na primer ponuja močno turobno noto in je po mojem najgloblji komad ploščka. Coat of Scars je najbolj preprost, direkten thrasherski napad na poslušalčeve ušesne koščice, Another Desert, Lifeless Steppe z melodično kitarsko melodijo na mestu refrena najmočneje spominja na velikega brata od Sinn, se pravi na Condemnatio Cristi. Gnawing on Bones of Weak se začne počasi in heavy, nakar se spet razvije hitrejša in nalezljiva melodija, ki zna spominjati na ravno omenjeni glavni Denisov projekt Condemnatio Cristi. Še najmanj izstopajoč oziroma najbolj »povprečen« mi zveni predzadnji Our Highway Nocturna, medtem ko je najdaljši zaključni komad The Thundering Can Never Stop čudovita instrumentalna žalostinka.

Kratek povzetek? Priporočam!