Slovenija je dežela tisočerih biserov, tako z geografskega, zgodovinskega, literarnega kot tudi glasbenega aspekta. Enega od mnogih biserov bi morda lahko zastopal tudi atmosferični black metal projekt Ueldes. Ueldes je precej svež, a hkrati tudi starejši in dobro poznan solo projekt Tilna Šimona. Verjetno se boste vprašali, kaj je s tem stavkom, ki je na prvo žogo nesmiseln, sploh mišljeno. Preprosto. Projekt je vse od leta 2012 do leta 2022 deloval pod imenom Veldes in je izdal kar štiri celovečerce, tri EP-je in en split, nakar se je uradno preimenoval v Ueldes. Pod novim imenom je bil še istega leta izdan prvi celovečerec, naslovljen Foreverer. Junija lanskega leta pa je tako v digitalni kot tudi v fizični obliki izšel še EP naslovljen The Veil of Mountains.

EP je sestavljen iz treh skladb povprečne dolžine desetih minut in nekoliko krajše naslovne skladbe, ki je instrumentalne narave in služi kot zaključno dejanje albuma. Od predhodnega celovečerca je krajši le za tri minute, prav tako se od njega niti stilsko niti produkcijsko ne oddalji preveč, zato ne razumem najbolje, zakaj mu ni bil poklonjen naziv LP, ampak se v te podrobnosti ne bom spuščal, v končni fazi šteje glasba in ne naziv, se strinjamo? Seveda se. Torej, kako sedaj zveni Ueldes oziroma njegov najnovejši izdelek?

Zveni nekoliko mehkeje, kot je nekoč zvenel Veldes. Kitare kljub distorziji nimajo tistega surovega zvena, ki ob poslušanju trga mišičevje, ampak je zvok tokrat nekoliko nežnejši in, upam reči, sterilnejši. Večji poudarek je na klaviaturskih melodijah, ki ob spremljavi kitar, potisnjenih nekoliko v ozadje, pletejo rdečo nit in rišejo zgodbe posameznih skladb. Sprememba pa je tudi v vokalu, saj je to področje po novem prevzel kar Tilen sam. Vokal tukaj predstavlja eno prefinjeno protiutež glasbeni podlagi, saj je produkcija instrumentalne podlage precej čista, izpiljena in mehka, vokal pa je hreščeč in rahlo popačen ter zveni kot surov veter, ki prihaja izza gora. Stilsko nekoliko spominja na Burzumov Dunkelheit in doda tisto noto surovosti, ki bi jo v nasprotnem primeru morda nekoliko pogrešali.

Gre za bolj sanjaško-konceptualen izdelek, ki je zgrajen iz skladb, ki počasi, a efektivno premlevajo svoje zgodbe in skupaj tvorijo eno povezano celoto. Ambientalen black metal z daljšimi skladbami je sam po sebi zanimiva zvrst, ki poslušalcem prepušča individualne interpretacije in vsakega posameznika popelje v drug kotiček lastnega uma. Pa saj to vendar dopuščajo oziroma omogočajo tudi druge zvrsti, mar ne? Že, že, ampak tukaj gre za precej hipnotično zvrst, ki ta učinek izzove dosti prej in intenzivneje kot katera koli druga zvrst.

Koncept albuma razumem kot nekakšen spiritualen preporod, pustiti za sabo negativno in črno preteklost, spomine, ki tarejo duha in stopiti korak naprej, ne da bi se ozirali nazaj. Tako nam otvoritvena skladba Sacred Burning opisuje temen prestol, zgrajen iz kosti, ki je v mojih očeh prispodoba vseh slabih navad in odločitev iz preteklosti, na katere nismo ravno ponosni in z njimi nočemo več živeti, zato ga je treba sežgati in zapustiti ta prekleti prostor, torej iti korak naprej.

Naslednja skladba To the Healing Waterfalls nas pelje po poti duhovnega očiščenja in odkrivanja samega sebe. Skladbo poleg krasne melodike dopolnjuje tudi čisti vokal gostujočega glasbenika, Toma O’Della. Tretja skladba Leaves that Glimmer Endlessly pa se vrača na mesto zločina, kjer je sedaj od teh slabih razvad ostal le pepel, iz katerega je pognalo drevo, novo upanje, nova pot. Soočiti se s svojimi demoni in ostati močan. Je to morda življenjska zgodba ustvarjalca? Morda opisuje pot iz Veldesa v Ueldes? Pustimo ta vprašanja odprta, saj nam vsega niti ni treba vedeti.

Generalno je EP precej hladen in melanholičen skupek pretežno počasnih do srednje hitrih, repetitivnih in preprostih kitarskih riffov, obogatenih s precej pestro paleto klaviaturskih vodil in polnil ter nezahtevnih bobnarskih linij, ki z neizstopanjem poudarjajo ostale sekcije.

Izdelek je dobro premišljen in detajlirano izpiljen do potankosti. V mojih ušesih zveni vrhunsko in vsekakor upravičeno predstavlja enega od slovenskih biserov.