Za tiste, ki jih še ne poznate – Upon A Burning Body so deathcore/metalcore/groove zasedba iz Teksasa, ki jo sestavljajo člani mehiško-latinske manjšinske skupnosti. Prvo ploščo The World Is Ours so svetu predstavili leta 2010, bila pa je odlična deathcore izdaja, ki je mene osebno pritegnila k »Tejanosom«. Svoje korenine so najbolj izpostavili na albumu Red. White. Green. iz leta 2012. Z že naslednjo izdajo pa so naredili tudi preobrat v stilu glasbe. Iz metalcore scene so prešli v groove metal in ga prakticirajo še danes, kar se odraža tudi na novi plošči Blood of the Bull, ki je izšla v samozaložbi.

Uvertura v album je mešanica tradicionalne španske glasbe in udarnega uvoda Sangro del Toro, ki v španskem jeziku nosi naslov albuma. Hand of God je prva skladba, ki nosi udaren groove ritem, medtem ko te takoj za tem kakor strela z jasnega ustreli Killshot. Prvi element, ki me je presenetil, je bila podobnost nu-metalu (malo mi je zvenelo v stilu Slipknotov), poleg tega, da je bil prisoten tudi precej hitrejši tempo.

Daywalker pa je prva pesem na plošči, ki ponuja nekaj, kar je v core sceni zopet vedno bolj popularno. Čist vokal, ki v harmoniji z instrumentalnim ozadjem kar malo spominja na tisto »ta pravo« sceno izpred nekaj let. Sledijo počasnejše Vultures, Another Ghost in Dragged Through Glass, ki pa počasnejši tempo vseeno upravičijo z umazanimi in težkimi kitarskimi riffi. Living in a Matrix je en velik sredinec vsem družbenim omrežjem, z obilico čistih vokalov, ki prav sedejo v komad.

Pred meni najljubšo pesmijo je Curse Breaker, ki je kljub počasnejšemu tempu z »dive bombi« in glasnimi činelami vseeno precej udaren. Trobente, kitare, blast beati, »guttural« in »scream« v eni pesmi? An Insatiable Hunger bo še precej dolgo ena izmed pesmi, ki bo redno na mojem repertoarju. Album se zaključi s pesmijo Reckless Love, ki bi jo z lahkoto uvrstil med balade in je prav primerna izbira za malo bolj očarljiv zaključek.

Čeprav je album izšel v samozaložbi, menim, da je bandu eksperiment uspel. Kot posledica dane umetniške svobode, ki izhaja iz lastne založbe, pa se pozna tudi zelo raznolika besedilna tematika, ki je močno povezana z bandovimi koreninami, Teksasom, preživetjem, agresijo in družbenim uporom.

Po letu 2016 jim je popularnost sicer precej padla (tudi že leta 2014 zaradi zrežirane ugrabitve) in bi lahko ta album pomenil skok na višjo raven, a na ta rezultat bomo morali še malo počakati.