Kaltenbach Open Air 2022

Po številnih zanimivih napovedih, ki jih je organizator tradicionalnega avstrijskega festivala Kaltenbach Open Air, ki letno gosti mnoge bande iz ekstremnega sveta thrash, death in black metala, se ni bilo težko odločiti za njegov ponovni obisk. K takšni odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da je festival leta 2020 in 2021 odpadel, zaradi česar so bile skomine še toliko večje. A ko je bil znan točen razpored nastopajočih po dnevih, se je nama z Žigom v poplavi številnih drugih koncertnih in festivalskih dogodkov zdelo, da bo obisk prvega dne festivala več kot dovolj za potešitev najosnovnejših potreb po konzumaciji metala v živo. Vsak dan je namreč ponujal kar 12 bandov. No, vsaj takšen je bil prvotni načrt. (Dejan)
 
1. dan so nastopili:
12.20–13.00 Scion Of Darkness
13.20–14.00 Lowbau
14.20–15.00 Morost
15.20–16.00 Erebos
16.20–17.10 Groza
17.30–18.20 1914
18.40–19.30 Benighted
19.50–20.40 Diabolical
21.00–22.00 Taake
22.30–23.40 Septicflesh
00.00–00.50 Ellende
01.10–01.50 Pornthegore
 
2. dan so nastopili:
12.20–13.00 Cyrox
13.20–14.00 Sin Eater
14.20–15.00 Pequod
15.20–16.00 Asenblut
16.20–17.10 Mortal Strike
17.30–18.20 Hideous Divinity
18.40–19.30 Nordjevel
19.50–20.40 Swallow The Sun
21.00–22.00 Decapitated
22.30–23.40 Primordial
00.00–00.50 Darkfall
01.10–01.50 Misanthropic Might
 
3. dan so nastopili:
12.20–13.00 Voidstalker
13.20–14.00 Plaguepreacher
14.20–15.00 Hellmetal
15.20–16.00 Skull Crusher
16.20–17.10 Sodomized Cadaver
17.30–18.20 Asagraum
18.40–19.30 Ingested
19.50–20.40 Desaster
21.00–22.00 Suffocation
22.30–23.40 Sodom
00.00–00.50 Mastic Scum
01.10–01.50 Klynt
 
Lowbau na Kaltenbach Open Air 2022:
Avstrijskih death metalci Scion Of Darkness so prehitro otvorili festival, da bi jih z Žigom ujela. Na festival sva prispela namreč komaj med nastopom dunajske sludge/southern metal zasedbe Lowbau. Ko sva stopila na prizorišče, je sprva zgledalo žalostno prazno, toda videz je varal, kajti že kar lepo število obiskovalcev se je skrilo pred močnim soncem in visokimi temperaturami v desnem senčnem delu pred odrom, ki pa ga ob prihodu na prizorišče zakriva šotor tonskega mojstra. Nastop Lowbau je po moji laični oceni spremljalo že kakšnih 100 obiskovalcev, ki so se počasi gibali levo in desno v sludge ritmih. Počasnih med drugim tudi zato, ker Lowbau ne proizvajajo hitre glasbe. In ko sem mislil, da počasneje ne gre, je pevec še celo napovedal balado, tako da smo se z bandom vred zibali še počasneje. (Dejan)
 
Morost na Kaltenbach Open Air 2022:
Glavni razlog, da sva z Žigom sploh prišla tako hitro na festival, je bil nastop Slovencev Morost. Progresivni death metalci iz Ljubljane so aktivni že od leta 2010, njihov nastop na festivalu Kaltenbach Open Air pa je zagotovo bil potrditev njihovega dolgoletnega dela, truda in konec koncev kakovosti, ki so jo lani izkazali s ploščkom Forged Entropy. Okoli tega se je tudi vrtel celoten nastop Ljubljančanov, ki so 40 minut izkoristili za predstavitev petih komadov s tega albuma. Če se ne motim, so izpustili le komada Protector of Sanity ter Solace in Solitude, preostale pa zaigrali v vrstnem redu, kakor jih najdemo na albumu. V primerjavi z Lowbau so Morost že igrali za dvakrat bolj številčno publiko, ki se je pogumneje približala bandu oziroma odru, kar je v praksi pomenilo nekaj vrtečih glav ob ograji pred odrom. Osebno sem se pomaknil nekoliko bolj stran od odra, saj so povsem v prvi vrsti bobni kar močno pribijali in posledično požrli dobršen del clean kitar, ki pa so sploh pri aktualnem ploščku od Morost ključne. Glede na videno in slišano si upam brez težav trditi, da so Morost opravili svoje delo brezhibno, zaradi česar menim, da so tudi sami zadovoljni s svojim nastopom. (Dejan)
 
Erebos na Kaltenbach Open Air 2022:
Po prvem vrhuncu festivala so se zame stvari nekoliko ohladile. Nastopil je drugi avstrijski death metal band dneva, in sicer štajerski Erebos. Tako kot so dvignili Morost tempo v primerjavi z Lowbau, so Erebos prestavili še stopničko više oziroma prestavo hitreje. Dvojni bas boben oziroma blast beat sta bila stalna spremljevalca teh brutaličarjev, ki so se na Kaltenbachu predstavili kot kvartet oziroma samo z enim vokalistom. V kolikšni meri je ta okoliščina dejansko vplivala na samo izvedbo, težko rečem, saj zasedbe sicer ne poznam, zagotovo pa ji je bila odvzeta določena mera dinamike in razgibanosti. Po odzivih publike sodeč, ki se še ni pustila premamiti v kaj več kot čupanje, pa to ni bila nikakršna težava. (Dejan)
 
Groza na Kaltenbach Open Air 2022:
Ko sva se z Žigom pomaknila iz zaodrja pred oder, da se posvetiva nastopu Nemcev Groza, sem šaljivo pomislil: »Upam, da ne bo grozno.« Zaradi obiska njihovega marčevskega koncerta z Anomalie in Weltenbrandt sem sicer dobro vedel, kaj me čaka, misel se je bolj nanašala na vreme. Sonce se je namreč enkrat med nastopom Erebos skrilo za težkimi in temnimi oblaki, okoliška drevesa pa so se naenkrat začela nagibati zaradi sunkov močnega vetra. Ta je najprej z dreves sčistil in nad nas zmetal listje, iglice in vse drugo, kar se jih ni dovolj močno držalo, nato pa prinesel še dež. Sprva je delovalo, da nas je prišlo pozdraviti samo nekaj kapljic, nakar je black metal nevihto iz hiše Groza spremljala dejanska nevihta, zaradi katere je moralo odrsko osebje iz varnostnih razlogov spustiti nosilec za backdrop. Pri tem je nato tudi ostalo do konca nastopa nemške četverice, ki se je na odru osredotočila na aktualni album The Redemptive End iz lanskega leta. Naj si človek misli o bandu, ki se pri svojem ustvarjanju močno naslanja na kreacije poljskih Mgła, kar koli si želi, toda po nekaj poslušanjih začnejo Nemci kljub očitnim podobnostim privlačiti, in zato sem tudi njihov tokratni nastop doživljal pozitivno. Kot številni pogumneži, med katerimi sploh ni manjkalo predstavnic nežnega spola, ki se niso pustili pregnati zaradi močnega dežja. (Dejan)
 
1914 na Kaltenbach Open Air 2022:
Po krajšem premoru, ki sva ga z Dejanom izkoristila tudi za kratko okrepčitev pred nadaljevanjem festivala, ter umiritvi vremenskih razmer so na oder ob zvoku intra War In začeli počasi marširati ukrajinski »vojščaki« zasedbe 1914. Banda sem se osebno najbolj veselil in je bil tudi poglavitni razlog za odhod na festival, kajti prevečkrat se mi je njihov nastop pred nosom izmuznil, nazadnje tudi lansko leto v Velenju, vzrok pa nam je vsem prav dobro poznan. Sicer pa, zakaj vojščaki, boste vprašali? Preprosto zato, ker so vsi člani zasedbe oblečeni v uniformo svojega regimenta iz obdobja prve svetovne vojne, ki tematsko povezuje glasbeno ustvarjanje banda in na kar seveda opozarja konec koncev tudi samo ime. Kot zadnji je na oder prikorakal vokalist Dmytro z ukrajinsko zastavo v roki, in sicer kot opozorilo, svarilo in opomin na dogajanje v njegovi domovini. A pustimo to ob strani. 1914 so z zadnjo izdajo ustvarili pravo mojstrovino in seveda je bil nastop, ki je trajal nekaj manj kot 50 minut, posvečen ploščku Where Fear And Weapons Meet. Že na začetku so kriki »Dobrodošli u Sarajevo ...« pognali kri po žilah in z vsakim nadaljnjim komadom le še stopnjevali intenzivnost koncerta. Zanimivo je bilo slišati komad … And a Cross Now Marks His Place brez gostujočih vokalov Nicka Holmesa in se prepustiti hrumenju agresivnih zvokov z vseh strani. Prav tako je bilo zanimivo opazovati, kako s svojo karizmo Dmytro zasenči ostale člane. Z mimiko mu uspe prikazati bolečino in trpljenje, ki spominja na agonijo vojaka na bojišču, s čimer povzdigne koncertno doživetje še stopničko višje. Ko pa se je zadnja dva komada pomešal med gručo razvnetih poslušalcev in tako vso svojo energijo ter emocije delil z vsemi na prav svojstven način, je prekosil vsa pričakovanja. Vsak ljubitelj zasedbe bi si sicer želel kak komad več s prejšnjih izdaj, a je za to bilo enostavno premalo časa. Za kaj takega je treba 1914 doživeti v vlogi headlinerja. Mogoče kmalu tudi nekje pri nas? (Žiga)
 
Benighted na Kaltenbach Open Air 2022:
Seveda je po tako intenzivno doživetem nastopu težko takoj zajeti sapo, zato si je bilo treba privoščiti kratek oddih pred nastopom francoskega kvarteta Benighted, ki se bodo sredi novembra skupaj z Teethgrinder ustavili v mariborski Pekarni. Kar hitro je bilo opaziti, da so komadi od 1914 kljub agresivnosti nabiti z emocijami, kar pa pri grindcorovcih Benighted odpade. Brezkompromisno growlanje in huronsko kričanje, podkrepljeno z grmenjem bobnov in raskavim zvokom kitar, ki z dodatki melodičnosti in tehničnosti doda grindu atipičnost, vsekakor razveseli laičnega poslušalca grindcora in ga dobesedno posrka vase. Temu primerno je odgovorila publika, ki je poleg razgibavanja vratnih mišic poskrbela tudi za pravo moshanje. Seveda se je na to odzval tudi band, ki je to dejanje zdaj že bolj številčnejše množice pod odrom pospremil z odobravanjem in to vračal s pravo mero energije na odru. K temu so prispevali še prvi pirotehnični učinki, ki so dodali piko na i dobro izpeljanemu nastopu Francozov. Čeprav sem na trenutke imel občutek, da se polnost zvoka nekoliko izgublja zaradi prenasičenosti vsega, so ostali poslušalci vidno uživali. (Žiga)
 
Diabolical na Kaltenbach Open Air 2022:
Sledila je še ena zasedba, ki smo jo nedavno lahko spremljali pri nas. Švedi Diabolical iz Stockholma so nas obiskali 20. aprila v Kranju, a sem moral takratni koncert skupaj z Batushko žal izpustiti. Tokrat so fantje ujeli idealno uro nastopa, saj se je mrak počasi začel prelivati v noč, temačnost glasbe je sovpadala z okolico in Švedi so to izvrstno izkoristili. Že na samem začetku je postalo kristalno jasno, da ni bilo nobeno naključje, da so nas Diabolical pred šestimi leti obiskali skupaj z Norvežani Borknagar. Ker sem se z njimi srečal prvič, mi je ta primerjava še kako ustrezala, saj je mešanje screamov z večglasnim petjem, ki se temu primerno sklada z odrsko opravo zasedbe, ki spominja na meniška oblačila, dodalo še dodaten čar. Mešanica hitrih in udarnih riffov z melodičnimi pasažami je enostavno najboljši recept, kako trenutno poskrbeti, da dosežeš najširši spekter poslušalcev. Tega recepta se držijo tudi Diabolical, ki pa kljub temu stavijo na korenine tega žanra in melodičnost uporabljajo zgolj kot atmosferični dodatek, ki agresivnim in surovim zvokom doda dovolj mističnosti, da podkrepi že tako zanimivo in razgibano osnovno glasbeno podlago. (Žiga)
 
Taake na Kaltenbach Open Air 2022:
Tokratni nastop norveških black metal veteranov sem spremljal nekoliko z mešanimi občutki. V spominu mi je namreč ostal njihov zadnji nastop skupaj z Kampfar in Helleruin v ljubljanskem Orto Baru, kjer osebno nisem doživel blackmetalskega zadoščanja, kot sem ga pričakoval. Zatorej sem z mešanimi občutki pospremil pripravo odra zasedbe, ki je občinstvo po opravljeni tonski vaji pustila čakati še kar nekaj časa. Razlog je bil kakopak seveda nanos corpse painta. Mogoče je bil to tudi namen, saj se je prostor pred odrom do takrat že dodobra zapolnil in s tem dvomov o zvezdah večera več ni bilo. Tokrat je bilo moje razpoloženje pravo in od samega začetka sem začutil pravo energijo in v koncertu od začetka do konca užival, kot že dolgo ne. Hoest in druščina zdaj že nekaj časa preigrava skoraj identične komade na vseh nastopih, zato mi smernic z ljubljanskim koncertom ni bilo težko potegniti, vse skupaj pa je samo potrdilo dejstvo, da pač v Ljubljani nisem bil prave volje. Po videnem je tudi preostali del publike užival in z odobravanjem spremljal odličen ter ravno prav umazan zvok iz hiše Taake. Prav tako je vidno užival tudi band s Hoestom na čelu, ki je kljub manjšim tehničnim težavam z mikrofonom svoje delo opravil izjemno suvereno in me na trenutke s kačjim zvijanjem in naslanjanjem na stojalo mikrofona spominjal na Satyra iz obdobja albuma Rebel Extravaganzza. Mogoče je k temu pripomogla tudi podobnost pričesk, a to je že druga tema. Seveda na takšnem festivalu ne sme manjkati komad Myr z banjotom, ki je zaključil zame najboljši nastop Taake do zdaj. (Žiga)

SepticFlesh na Kaltenbach Open Air 2022:
Presenetljivo so bili SepticFlesh headlinerji prvega dne festivala. Zakaj presenetljivo? Menil sem, da so Norvežani Taake še zmeraj večji od njih, a očitno ne. Ta okoliščina me sicer ni zmotila, zgolj zanimivo se mi zdi, da je grški kvartet z leti postal tako velik. Očitno je njihov simfonični death black metal dovolj všečen, da pritegne večjo maso ljudi. In čeprav so Grki maja letos izdali album Modern Primitive, mu bandova pozornost ni bila tako zalo močno posvečena, kot sem pričakoval. Seveda smo s tega slišali nekaj komadov, nastop se je recimo začel z nalezljivim Hierophant, v nadaljevanju pa sta se mu pridružila še Neuromancer in A Desert Throne, medtem ko je bil dosti minutaže deležen tudi predhodni celovečerec Codex Omega. Band se je sprehodil še do albumov Titan, The Great Mass in Communion, dlje v svojo zgodovino pa nas ni popeljal. Kar pa je tudi bilo več kot dovolj oziroma se po drugi strani skorajda ne bi zgodilo, saj je že izgledalo, da bo band predčasno zaključil nastop po tem, ko je nekdo iz publike med izvedbo komada Enemy of Truth vrgel stekleni kozarec v pevca. A ta je ohranil trezno glavo, razložil, da ne bi bilo dobro, če bi kozarec zadel njegovo glavo, in nato samo še prosil, da naj njegovi »prijatelji« le še malo počakamo, da osebje očisti oder, da lahko nadaljujejo z nastopom. Tako se je po dvanajstih komadih in številnih zahvalah ter prijateljskih nagovorih uspešno zaključil nastop Grkov. (Dejan)
 
Ellende na Kaltenbach Open Air 2022:
Pred nastopom Taake nam je organizator sporočil, da so morali graški black metalci svoj nastop zaradi bolezni odpovedati. Enako je veljalo tudi za bandov nastop na naši Črni Šagri, kjer so namesto njih vskočili nemški Groza. (Dejan)
 
Pornthegore na Kaltenbach Open Air 2022:
Izključno na podlagi imena sva z Žigom menila, da ne bova dosti zamudila, če izpustiva zadnji band prvega dne in se tako predčasno odpraviva proti domu. Težkih death metal zvokov sva bila ta dan že deležna, zato sva za ob enih zjutraj napovedan nastop porno grind zasedbe Pornthegore brez slabe vesti izpustila. (Dejan)
 
Kot je omenil že Dejan v uvodu, je tokratni dnevni red festivala Kaltenbach Open Air nekako botroval odločitvi o samo enodnevnem obisku. Že prvi dan je bil dovolj pestro obarvan in je poskrbel za odličen uvod v 15. edicijo festivala, ki s samo organizacijo, lokacijo in velikostjo izpolnjuje vsa pričakovanja ljubiteljev ekstremnega metala. Pod črto je Kaltenbach Open Air v mojih očeh ponovno izpolnil vsa pričakovanja, določena morda celo presegel, zaradi česar se naslednje leto brez dvoma ponovno vidimo. Upam, da v še večjem številu in z bolj predvidljivo vremensko sliko. (Žiga)